Kitajski umetnik, ki je nekoč v svojem delu kritiziral predvsem kitajsko vlado, zadnja leta pa vse svoje sile usmerja v opozarjanje na nujnost humanega pristopanja k vprašanju begunske krize, se je s svojim dokumentarcem Human Flow uvrstil v tekmovalni program beneškega filmskega festivala. Amazonova pridobitev pravic za distribuiranje filma pa bi, kot piše portal Art Newspaper, lahko pomenila, da bo ta relativno kmalu dostopen tudi na spletu.

Z dokumentarcem želi opozoriti na vse tisto, kar v zadnjih letih "vzklika" s svojimi monumentalnimi instalacijami napihljivih čolnov in rešilnih jopičev z otoka Lezbos - da se svet v tem trenutku ne spoprijema z begunsko krizo, ampak krizo človeštva. "Ob soočenju z begunci smo izgubili svoje najbolj temeljne vrednote," je dejal marca ob predstavitvi svoje instalacije 70 metrov dolgega napihljivega čolna v Pragi.

Aj od leta 2015 obiskuje aktualna begunska žarišča na različnih koncih sveta. Potoval je ob mejo med ZDA in Mehiko, med Turčijo in Sirijo, lani pa postavil spomenik prebežnikom na grškem otoku Lezbos. Prav od tam je največ posnetkov iz dokumentarnega filma, v katerega je vključil intervjuje in posnetke iz več kot 40 begunskih taborišč iz 23 držav. Umetnik, eden najbolj znanih kitajskih disidentov, ki mu kitajske oblasti leta niso dovolile zapustiti države, v filmu sledi napornim in pogosto nevarnim potovanjem prebežnikov, ki so se zaradi revščine, vojne ali posledic podnebnih sprememb podali na iskanje boljšega doma.

Da bi razumel človeštvo v sedanjih okoliščinah
"Human Flow je osebno potovanje, poskus, da bi razumel človeštvo v sedanjih okoliščinah," je ob predstavitvi dokumentarca februarja dejal Aj. "Film sem posnel z globoko vero v pomen človekovih pravic. V današnjem času negotovosti potrebujemo toliko več strpnosti, sočutja in zaupanja drug v drugega, kajti vsi smo eno. V nasprotnem primeru bo človeštvo soočeno s še večjo krizo."

Aj svoje instalacije pogosto postavlja v dialog z razstaviščem, ki zato nikoli ni naključno izbrano. Projekt Zakon potovanja, velikanski črn čoln, je letos umestil v enega izmed razstavišč Narodne galerije v Pragi, stavbo, ki je bila med letoma 1939 in 1941 zbirna točka Judov, preden so jih deportirali v taborišče Terezin. Že postavitev Pragi je zgovorna, saj je s tem neposredno nagovarjal Češko kot eno izmed ostrih nasprotnic obveznih kvot za premestitev beguncev. In ko je okna piana nobile palače Strozzi v Firencah prekril z rdečimi gumijastimi čolni, je podobno trkal na vest Italije, številnim beguncem prve postaje na poti proti boljšemu življenju, kjer se, podobno kot povsod po Evropi, trejo mnenja o reševanju problematike.

"To je tragedija in hkrati zločin"
Nekaj prahu bi znal zato dvigniti tudi s premiero v Benetkah, čeprav bo predstavitev na mednarodnem festivalu vseeno tudi poziv celotni Evropi, da se preneha sprenevedati. "Če ne bomo sprejeli ljudi, ki so žrtve vojne in obupano iščejo mir, kriza ne bo udarila prizadetih, ampak tiste, ki se pretvarjajo, da težav ni. To je tragedija in hkrati zločin," je prepričan umetnik.