Letošnji festival bo prinesel bero raznolikosti, saj so po besedah direktorja festivala Bojana Labovića filmi v tekmovalnem programu žanrsko zelo raznorodni. Kot je poudarila direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar, je festival neke vrste kazalnik stanja domače filmske produkcije, glede na letošnji program kaže, da se njena kontinuiteta po letu 2020, ko sta bila na festivalu samo dva slovenska celovečerna igrana filma, nadaljuje.

Brez podpore javnih sredstev ne gre
Po besedah direktorice SFC-ja festivalski program hkrati kaže, da film v Sloveniji ne more nastajati brez podpore javnih sredstev. Dobršen del filmov je namreč nastal s SFC-jevo podporo, brez tega so nastali manjši formati ter produkcijsko manj zahtevni filmi. To velja tako za celovečerne igrane in dokumentarne filme kot za manjšinske koprodukcije, je še povedala Nataša Bučar.

Sedem igranih in štirje dokumentarni celovečerci
V tekmovalni program igranih celovečercev se je uvrstilo sedem filmov: mladinska filma Vesolje med nami Rahele Jagrič Pirc in Kapa Slobodana Maksimovića, eksperimentalni Ptičar Roberta Černelča ter filmi Moja Vesna Sare Kern, Jezdeca Dominika Menceja, Orkester Matevža Luzarja in Dedek gre na jug Vincija Voguea Anžlovarja.

V programu celovečernih dokumentarcev bodo tekmovali štirje filmi: Smučarske sanje Haidy Kancler, Konoplja osvobaja Mihe Čelarja, Pošvedrani klavir Mihe Vipotnika in Ena za reko: Zgodba Save Rožleta Bregarja. V tekmovalnem programu je tudi pet dokumentarnih filmov, ki so nastali za lansko 30-letnico samostojne Slovenije. Na ogled bodo 2017 Gorana Vojnovića in Aleksandra Stanojevića, Beli bojevnik v črni obleki Maje Weiss, Bitka za Holmec Boštjana Slatenška, Poletje 91 Žige Virca ter igrano-dokumentarni Sen 91 Matiasa Zemljiča.

Ne tematika, temveč filmski jezik
Po besedah direktorja festivala predmet tega, ali se kaj uvrsti na festival ali ne, niso teme posamičnih filmov, temveč so v ospredju kompetence filmskega jezika oziroma filmsko-strokovne kompetence. Ob Laboviću sta selektorja programa še publicistka in filmska kritičarka Veronika Zakonjšek ter filmski teoretik Nace Zavrl.

Vstopnice po enakih cenah kot lani
Letos so prejeli 174 prijav filmov, torej več kot lani, od tega so za tekmovalni program izbrali 53 filmov. Ob tem so oblikovali še pregledni in posebni program, pri čemer so se ob tolikšnem številu filmov znašli pred velikim izzivom pri sestavljanju urnikov. Projekcije bodo potekale v Avditoriju in razstavišču Monfort v Portorožu ter v gledališču Tartini v Piranu. Cene vstopnic bodo po besedah vodje projekta Tjaše Smrekar enake kot lani.

Čapova filma bosta odprla in zaprla festival
Festival bo torej odprla restavrirana in digitalna kopija filma Vesna (1953), s projekcijo bodo počastili 50. obletnico smrti režiserja Františka Čapa, 120. obletnico rojstva montažerke Milke Badjura in 110. obletnico rojstva avtorja glasbe za film Bojana Adamiča. Hkrati bo to tudi praznovanje 25-letnice festivala, nagrade katerega so poimenovane prav po tem filmu. Čapu se bodo poklonili še zadnji dan pred podelitvijo nagrad s projekcijo filma Ne čakaj na maj (1957), tako rekoč nadaljevanja Vesne. Med drugim se bodo z razstavo naslovnic poklonili tudi 60-letnici izhajanja filmske revije Ekran.

Festival pripravljajo tudi z namenom, da program približajo lokalnemu občinstvu. Poleg tega se jim po Labovićevih besedah zdijo pomembni tudi študenti, ki se bodo lahko festivala znova udeležili s pomočjo filmskega evra od vsake prodane vstopnice.

Lani uveden naziv prijatelj slovenskega filma
Ob odprtju bodo igralki Mileni Zupančič podelili Badjurovo nagrado. Lani so uvedli še naziv prijatelj slovenskega filma, s katerim bodo letos ovenčali hrvaškega režiserja in scenarista Rajka Grlića, poklonili pa se mu bodo s projekcijo njegovega filma Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba (2017).

V strokovnem delu bodo med drugim potekali posvet o filmu in turizmu, delavnica o uporabi novih tehnologij pri filmu ter posvet Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa), ki bo tokrat posvečen nedavni implementaciji EU-direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Sorodna novica Prasica, slabšalni izraz za žensko: zmagovalni film FSF-ja je humorni portret mladih umetnikov

Kurirana večerna festivalska druženja
Filme tekmovalnega programa bosta tudi letos ocenjevali dve strokovni žiriji. Organizatorji pa posebej poudarjajo še večerna festivalska druženja, ki jih kurira Brane Rončel.

Na lanskem festivalu je kar sedem vesen, med njimi za najboljši celovečerni film, prejel igrani film Prasica, slabšalni izraz za žensko režiserke Tijane Zinajić. Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti pa so podelili inovatorki in inženirki filmskega zvoka Emiliji Soklič, eni prvih slovenskih profesionalnih filmskih delavk.