Bratina namreč ni bil le pobudnik uveljavljanja filmske in avdiovizualne dejavnosti v Gorici, ampak tudi italijanski parlamentarec slovenskega rodu in oče zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

Posveta z naslovom Kriza demokracije in vojne sta se udeležila prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan ter politik in zgodovinar Gian Giacomo Migone, ki je v senatu v 90. letih 20. stoletja sodeloval z Bratino. Pogovor je vodil odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.

Doprsni kip sociologu, politiku in filmskemu kritiku je delo umetnika Giovannija Pacorja iz bližnjega Štarancana. Kip je izdelan iz pečene gline in z dodatkom nekaterih drugih materialov. Svoje mesto je dobil ob stavbi, kjer ima sedež Kinoatelje, ki ga je leta 1977 ustanovil prav Bratina in še danes skrbi za medkulturne ter čezmejne projekte na področju filma in avdiovizualnih medijev. Kinoatelje je bil tudi povezovalec slovenske in italijanske filmske industrije.

"Darko Bratina je bil pobudnik uveljavljanja filmske in avdiovizualne dejavnosti v Gorici. Iz teh njegovih idej so nastali skoraj vsi projekti, ki se danes razvijajo na Goriškem," je o pobudi za postavitev kipa povedal eden izmed pobudnikov Boris Peric iz podjetja Transmedia.

Pomembno je tudi Bratinovo politično delovanje. Bil je senator v italijanskem parlamentu med letoma 1992 in 1997, kjer je pripravil in kot prvopodpisani leta 1995 tudi vložil predlog zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. "Prav tako je bil pobudnik tega, da se je v okviru volilnega zakona definiralo tudi tako imenovano Bratinovo okrožje, ki naj bi omogočilo lažjo izvolitev slovenskega predstavnika v italijanski parlament. V tem okrožju je bil tudi on trikrat izvoljen in je bil v tistem obdobju glavni politični predstavnik Slovencev v Rimu," je še pojasnil Peric.

Pobudo za postavitev kipa sta dala podjetje Transmedia in Združenje Darka Bratine.