Od tod je morda izšlo splošno, a zmotno prepričanje, da ustvarjalec šele mrtvo pijan najde pravi izraz, navdih. Drzno razmerje med opojnim vinom in umetnostjo je vznemirjalo številne teoretike in praktike, med griči Ormoško-Ljutomerskih goric pa so letos na Grossmannovem festivalu filma in vina v Ljutomeru in Murski Soboti že četrtič preizkusili, kako odlično se lahko ujameta.

Še eno leto z veliko presenečenji
Festival, ki nosi ime po ljutomerškem pravniku in utemeljitelju slovenskega filma, je umeščen med očarljivo lepe gorice Prlekije, na katerih nastaja eno najkakovostnejših slovenskih vin, in prekmursko ravnico. Zato ni nenavadno, da so mladi, čistega navdušenja polni organizatorji (KTD Festival Ljutomer v sodelovanju z drugimi partnerji) povezali ljubezen do sedme umetnosti z vinom in letos že četrtič priredili alternativni, subverzivni, nizkoproračunski, dinamični in ustvarjalnosti poln festival filma in vina; in tako kot izjemna umetnina ostane večna in vino z leti postaja vedno boljše, je tudi letošnja prireditev prinesla veliko presenečenj za vse ljubitelje filma in kulture pitja.

Partija šaha z Anatolijem Karpovim
Tekmovanje med različnimi vinskimi kletmi (letos je nagrado vinski šampion hudi maček prejela klet Dveri Pax) je med številnimi degustacijami najbolj ostalo v spominu zaradi njenega pokrovitelja - svetovnega šahovskega velemojstra Anatolija Karpova, danes Unicefovega ambasadorja dobre volje, ki je odprl vinski del festivala, hkrati pa simultano odigral partijo šaha z 20 nasprotniki.

Mala delavnica groze
Še zanimivejši pa je bil filmski del, ki je v tekmovalnem programu na različnih prizoriščih v Ljutomeru in Murski Soboti predstavil sodobni evropski film, glasbene dokumentarce, kratke filme in "gverilske" projekte mladih, ki so morali v času festivala - na Mali delavnici groze - sproducirati, posneti in zmontirati kratek film. Na voljo so bile tudi delavnice filmske maske, predavanja, filmi netekmovalnega programa …

Obisk kralja filma B-produkcije
A glavno težišče letošnjega festivala je bila t. i. B-produkcija, ki je po drugi svetovni vojni preobrazila dojemanje in snemanje filmskih del. In če sta bila lanska gosta, Lloyd Kaufman in Slobodan Šijan, presenečenje, je bil letošnji prihod Rogerja Cormana, velikana nizkoproračunskega filma in mentorja številnim slavnim igralcem in režiserjem (mdr. Francisu Fordu Coppoli), prava senzacija. Velik del festivalskega programa se je zato osredotočil na retrospektivo njegovih najbolj znanih stvaritev (Mala prodajalna groze, Krokar, Maska rdeče smrti …). Corman je prejel nagrado Stari Hudi maček za življenjsko delo: podelil mu jo je predsednik letošnje žirije Slobodan Šijan (režiser kultnih filmov Kdo neki tam poje in Maratonci tečejo častni krog).

Nagrade so prejeli ...
Žirije so podelile tudi nagrado za najboljši tekmovalni film (Živi in mrtvi, r. Kristijan Milić), ovenčani pa so bili tudi glasbeni dokumentarci (Dolgcajt, r. Igor Zupe) in kratki filmi, posvečeni spominu pokojnega mojstra Francija Slaka (Poljub smrti, r. Kristijan Vrtačnik).

Poleg ustvarjalcev, katerih filmi so se predvajali na platnih, pa je bil v Ljutomeru na obisku tudi Brian Yuzna, producent, igralec in režiser, ki ga filmski navdušenci poznajo po glavni vlogi v kultnem nizkoproračunskem horror filmu Re-Animator (in številnih drugih projektih).

Pridih velikih prireditev
Corman, Yuzna, Šijan in ostali 'stari mački' – čeprav ima maček v povezavi z vinom še en pomen – so letošnjemu Grossmannovem festivalu podelili pridih velikih prireditev, ki se ponašajo s pomembnimi gosti. Zdaj je postalo popolnoma jasno, da poznavalci in ljubitelji ne bodo več mogli izpustiti z zanesenjaškim in idealističnim duhom zasnovanega osemdnevnega filmsko-vinskega festivala v Prlekiji, enega boljših, če ne najboljšega v Sloveniji. Pomembno pa je tudi to, da so prijetno festivalsko vzdušje ustvarjali še gostje, prijazni domačini, organizatorji, njena izjemna logistična ekipa, strokovne in prijateljske debate, spremljevalni glasbeni program, predvsem pa neverjetna ustvarjalna energija: na Grossmannu filmov niso samo prikazovali, ampak tudi ustvarjali. Gverilski B-filmi, ki so jih predstavili na Mali delavnici groze, namreč dajejo veliko upanja v svetlo filmsko prihodnost.

Za dramatično vzdušje pa je poskrbel tudi vihar …
Andrej Koritnik