Tako se vsaj zdi na začetku filma Pulse, po ogledu katerega je mogoče vleči vzporednice z grozljivkami, kot je Krog. A le na prvi pogled, saj so recenzenti že zapisali, da film ponuja več neodgovorjenih vprašanj kot grozljivih scen, ki jih je manj kot deset, pa še te so vse vključene v reklamne filme, zato se jih gledalci sploh ne ustrašijo.

Film je režiral Jim Sonzero, v glavni vlogi nesrečnega dekleta, katerega fant, sprožitelj virusa, umre, pa poskuša škodo čim bolj zmanjšati Kristen Bell. Pri tem ji je v veliko pomoč nova ljubezen Dexter (ja, v grozljivkah se za umrlimi partnerji žaluje približno 12 ur ...), ki se trudi skupaj z Mattie razvozlati, kako iz onostranstva komunicirajo umrli zaradi virusa.

Včasih ni dobro preveč premišjevati
Gledalcem, ki ne bodo preveč premišljevali o logiki dogajanja, bo film veliko bolj všeč kot tistim, ki se bodo spraševali, zakaj se stvari dogajajo povsem naključno in brez vsake povezave, na koncu pa se film ne drži niti pravil, ki jih je postavil sam. Pulse si tudi prizadeva dati lekcijo o sodobni tehnologiji, a po petminutnem premišljevanju ta postane prav smešna. Kaj točno naj bi lekcija bila? Da se pogovarjamo po dveh plastičnih lončkih, povezanih z žico, se sprašuje eden izmed recenzentov, ki za ogled filma verjetno ne bo navdušil prav veliko bralcev.