Življenje Günterja Grassa je postalo nekoliko neudobno. Foto:
Življenje Günterja Grassa je postalo nekoliko neudobno. Foto:
Günter Grass
Günter Grass v prostem času rad kipari in slika. Tudi v filmu ga vidimo v ateljeju in s predpasnikom okoli vratu.

Tudi zato, ker priznanje nemškega nobelovca, da je proti koncu druge svetovne vojne postal član enot SS, ni bilo postavljeno za vrhunec portretnega filma Der Unbequeme. Der Dichter Günter Grass (Neudobno. Pesnik Günter Grass). Čeprav bi šlo to dobro v promet, sta se Sigrun Matthiesen in Nadja Frenz odpovedali filmu o moralni katastrofi in "rušenju" mita o Günterju Grassu kot zagovorniku človekovih pravic in demokracije, torej mita, ki se je začel okoli Grassa spletati že vse od njegovega članstva v skupini književnikov Gruppe 47, katere cilj je bil med drugim tudi privzgajanje demokracije Nemcem.

Kamera je zelo blizu, vendar ne preblizu
Režiserki sta tako po poročanju časopisa Die Welt ustvarili umirjen dokumentarec, v katerem pisateljeve osebne zgodovine ne spoznamo prek zgodovinskih posnetkov in drugih dokumentov, ampak jo pripoveduje Grass sam. Zelo fragmentarno sicer. Film zaznamuje zelo intimno ozračje, saj kamera nenehno sledi Grassu, vendar mu ne pride preblizu. Zato se tudi ne zdi, da ga nadleguje in iz književnika "vleče" izpoved. Grass počasi rekonstruira svojo življenjsko zgodbo, nekaj besed je, ki dokažejo, da se Grassu zaradi njegovega članstva v enotah, ki so bile odgovorne za izvedbo "dokončne rešitve judovskega vprašanja", niso vsi odpovedali.

Tudi tisti ne, ki bi to zaradi svojega družinskega izvora smeli storiti. V filmu tako "srečamo" izraelskega pisatelja Amosa Oza, ki se v Hamburgu udeležuje praznovanja 80. rojstnega dneva stanovskega kolega Siegfrieda Lenza. Čeprav Jud, Oz še vedno rad prizna, da je bil Grass eden največjih vplivov na njegovo pisanje. Zaradi njegove književnosti in književnosti drugih članov skupine Gruppe 47 je spremenil svoj odnos do Nemčije in njene kulture.

Naslov pove zelo veliko
Kljub navidezni strokovni nezahtevnosti filma pa dobri poznavalci Grassa pravijo, da je tudi v tem dokumentarcu opazno Grassovo nagnjenje k "prodajanju" samega sebe. O tem naj bi govoril že naslov. Uporaba izraza Der Unbequeme bi prišla na misel zares malo komu in ravno beseda neudobno naj bi govorila o tem, da se film kljub odsotnosti neposrednega omenjanja lanskega škandala ne odpove popolnoma pranja Grassove časti. Naslov naj bi tako opozoril, da je življenje Günterja Grassa zadnjih nekaj mesecev vendar nekoliko manj prijetno oziroma manj udobno, kot je bilo poprej.