V svojem prvem filmu v angleščini The Room Next Door (Sosednja soba) se Almodovar ukvarja z vprašanjem evtanazije. Film spremlja zgodbo pisateljice Ingrid (Julianne Moore) in vojne novinarke Marthe (Tilda Swinton), ki sta bili v mladosti tesni prijateljici. Po dolgih letih, ko nista bili več v stiku, se Ingrid odloči, da znova poišče Martho. Ta sicer umira zaradi raka materničnega vratu in si želi evtanazije. Martha s svojo prošnjo postavi njun odnos pred veliko preizkušnjo.

"Verjamem, da je dostojanstveno slovo od tega sveta temeljna pravica vsakega človeka," je Almodovar poudaril na podelitvi nagrad. Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je pozval "vernike vseh religij", naj spoštujejo in se ne vmešavajo v odločitve posameznikov, saj morajo biti po njegovih besedah človeška bitja svobodna, "da živijo in umrejo, ko je življenje zanje neznosno".

Ta film je lahko po režiserjevih besedah tudi nekakšen memento mori za vse, ki so zaradi okoljske krize, v katero se je pogreznil svet, zavestno zaprli oči. "Moramo narediti konec temu zanikanju nevarnosti, zanikanju tega, da je planet v nevarnosti. Okoljske spremembe niso nekaj, kar lahko preprosto spregledamo." Vseeno pa je po njegovem mnenju najboljši pristop optimizem, češ da "je tako odpor učinkovitejši".

Almodovar je sicer že pred filmom dejal, da celotno težo filma nosita Tilda Swinton in Julianne Moore. "Med snemanjem smo bili tako zasedba kot jaz včasih na robu solz, ko smo ju gledali. Snemanje je bilo zelo ganljivo in na neki način blagoslovljeno," je dejal. O svojem prvencu v angleščini pa je še pred premiero sporočil: "Moja negotovost se je razblinila po prvem skupnem branju scenarija z igralkama. Jezik ne bo težava, sem dojel, pa ne zato, ker bi obvladal angleščino, ampak zaradi pripravljenosti cele zasedbe, da me razume in meni olajša razumevanje."

The Room Next Door, ki je že 25. film v polstoletni karieri Almodovarja, oktobra potuje na filmski festival v New Yorku, potem pa v kinematografe najverjetneje prihaja v času tik pred naslednjo sezono nagrad.

Z veliko nagrado žirije nagrajeni film Vermiglio italijanske režiserke Maure Delpero pripoveduje o veliki družini in njenih težavah v zadnjem letu druge svetovne vojne v odmaknjeni gorski vasi Vermiglio. Prihod dezerterja Pietra v družino lokalnega učitelja in njegova ljubezen do učiteljeve najstarejše hčere vsem spremenita tok življenj.

Srebrnega leva za režijo je prejel Brady Corbet za triinpolurni film Brutalist, ki spremlja arhitekta Lászla Totha (Adrien Brody) in njegovo ženo Erzsébet (Felicity Jones), ki sta po drugi svetovni vojni prisiljena zapustiti Evropo in si novo življenje ustvariti v ZDA. Tam Toth spozna industrialca Harrisona Leeja Van Burena (Guy Pearce), ki ga najame za gradnjo ambicioznega modernističnega spomenika.

S srebrnim levom za scenarij sta bila nagrajena Murilo Hauser in Heitor Lorega za brazilsko-francoski film Ainda estou aqui (Še zmeraj sem tukaj) v režiji Walterja Sallesa. Scenarij je adaptacija istoimenskega romana Marcela Rubensa Paive iz leta 2015. Skozi zgodbo sledimo materi in aktivistki, ki med brazilsko vojaško diktaturo iščeta pogrešanega sina oz. moža, kongresnika.

Nagrado pokal volpi za najboljšo igralko je žirija namenila Nicole Kidman za vlogo v filmu režiserke Haline Reijn Babygirl. Nagrado pokal volpi za najboljšega igralca pa je prejel francoski igralec Vincent Lindon za vlogo v filmu Jouer avec le feu (The The Quiet Son), ki sta ga režirala Delphine in Muriel Coulin.

Posebno nagrado žirije je prejel koprodukcijski gruzijski film režiserke Dee Kulumbegašvili April. Judovsko-ameriška filmarka in koreografinja Sarah Friedland je prejela beneškega leva prihodnosti Luigija De Laurentiisa in nagrado horizont za najboljšo režijo za film Familiar Touch. V zahvalnem govoru je svoji nagradi posvetila ljudem v Gazi in obsodila genocid, ki ga izvaja Izrael.

Nagrado Marcella Mastroiannija za mladega igralca je prejel francoski igralec Paul Kircher za vlogo v filmu Leurs enfants apres eux (And their Children After Them), ki sta ga režirala Zoran in Ludovic Boukherma.

Sorodna novica Skoraj v celoti posnet v Sloveniji: na festivalu v Benetkah nagrajen film Alfa.

Na festivalu je bil nagrajen tudi nizozemski film Alfa., ki je nastal v koprodukciji s slovensko produkcijsko hišo Staragara. Prejel je nagrado europa cinema label 2024.

V tekmi za zlatega leva je bilo letos 21 filmov. Ocenjevala jih je žirija, ki ji je predsedovala francoska igralka Isabelle Huppert. Pred razglasitvijo nagrad je dejala, da je svetovna kinematografija v dobri kondiciji. V žiriji so bili še ameriški režiser in scenarist James Gray, britanski scenarist in režiser Andrew Haigh, poljska režiserka, scenaristka in producentka Agnieszka Holland, brazilski scenarist in režiser Kleber Mendonca Filho, režiser, scenarist in producent iz Mavretanije Abderrahmane Sissako, italijanski režiser in scenarist Giuseppe Tornatore, nemška režiserka in scenaristka Julia von Heinz ter kitajska igralka Džang Dziji.

Zlatega leta za življenjsko delo sta letos prejela 80-letni avstralski režiser in scenarist Peter Weir, ki se je v zgodovino zapisal s filmoma, kot sta Društvo mrtvih pesnikov in Trumanov šov, ter 74-letna ameriška igralka Sigourney Weaver, najbolj znana po filmih Osmi potnik.

Lani je zlatega leva za najboljši film prejel celovečerec Poor Things (Nesrečna bitja) grškega režiserja Jorgosa Lantimosa. Velika nagrada žirije srebrni lev je šla filmu Evil Does Not Exist (Zlo ne obstaja), japonskega režiserja Rjušuka Hamagučija.