80-letnemu režiserju, ki se je v zgodovino zapisal s filmi, kot sta Društvo mrtvih pesnikov in Trumanov šov, so nagrado izročili danes. V pogovoru z novinarji je ob tej priložnosti dejal, da bi morali tisti, ki se želijo ukvarjati z režijo, vrniti k osnovam in pobegniti od hrupa sodobnega življenja. "Priporočil bi jim celo, naj pustijo kamero in raje vzamejo v roke svinčnik in papir. Na njihovem mestu bi treniral kot v gimnaziji – namesto mišic mentalne mišice. Tukaj nam je dano, da dosežemo neverjetne stvari," je dejal in pri tem pokazal na svojo glavo. "Odklopite se, umaknite se od poplave informacij in se umaknite nekam, kjer je mir, na deželo, pojdite delat na trgovsko ladjo," svetuje. Nadobudnim režiserjem ne bi bil mentor, saj se podajajo na osamljeno pot, pravi. "Potovati morate sami."

Začetek nove dobe avstralske kinematografije
Weir je nase opozoril leta 1975 s Piknikom pri Hanging Rocku, ekranizaciji znamenitega romana avstralske pisateljice Joan Lindsay, v katerem trčita represivna viktorijanska omika in starodavna divjina avstralske pokrajine. Filmu, ki je uvedel novo dobo avstralske kinematografije, je režiserju odprl pot v Hollywood, kjer je pozneje med drugim posnel filma Priča s Harrisonom Fordom, Zelena karta z Andie MacDowell in vrsto drugih uspešnic.

"Nikoli se nisem želel ponavljati"
V režiserjevo počastitev so na beneškem filmskem festivalu predvajali njegov morski ep Gospodar in bojevnik, v katerem je v glavni vlogi leta 2003 nastopil Russell Crowe. O filmu je povedal, da so producenti na začetku razmišljali o nadaljevanju, idejo pa opustili, ko film v finančnem smislu ni bil posebej uspešen. Weir pravi, da mu je bila takšna producentova odločitev v olajšanje. "Vedno sem upal, da ne bo potrebnih nadaljevanj ali novih različic. Raje grem k novi stvari. Nikoli se nisem želel ponavljati."

Preden se je odločil postati filmski režiser, je razmišljal o igralski karieri, a je sklenil, da je bolje, če stoji za kamero. Njegova prva ljubezen pa je glasba, pravi. "Režijo bi zamenjal za komponiranje," še pravi.

Na nebu velikih režiserjev sodobne kinematografije
Ko so maja razkrili letošnjega dobitnika častnega leva za življenjsko delo, je direktor beneškega filmskega festivala Alberto Barbera o njem dejal, da si je s 13 filmi v 40 letih zagotovil mesto na nebu velikih režiserjev sodobne kinematografije. Po njegovih besedah Weir v filmih združuje razmišljanja o osebnih temah in potrebo po doseganju čim širšega občinstva.

Dar za pripovedovanje
"Kljub raznolikosti tem, ki jih obravnava, v njegovem drznem, strogem in spektakularnem filmskem opusu ni težko odkriti stalnice: senzibilnosti, ki mu omogoča obravnavo zelo aktualnih tem, kot je fascinacija nad naravo in njenimi skrivnostmi, kriza odraslih v potrošniških družbah, težave pri izobraževanju mladih o življenju, skušnjava fizične in kulturne izolacije, pa tudi vabljivost pustolovskih impulzov in nagona po uporu (...). S slavljenjem daru za pripovedovanje zgodb in prirojeno romantiko je Weir okrepil svojo vlogo v Hollywoodu, a pri tem obdržal distanco do ameriške filmske industrije," je še dodal.