Televizije Slovenija je predstavila prvo dokumentarno oddajo iz serije Glas Evrope. Sestavlja jo pet zgodb, ki simbolizirajo sedanjost, preteklost in prihodnost EU-ja skozi pogled vsakdanjega življenja treh parov različnih narodnosti.

Ustvarjalci oddaje so v seriji Glas Evrope - nastala je v Izobraževalnem programu TV Slovenija - skušali ujeti del njihovega vsakdana, razmišljanj in pogledov o evropski sedanjosti, ki je globoko zakoreninjena v preteklosti, zrcalila pa se bo tudi v evropski prihodnosti.

Zgodbe nas popeljejo tudi v šest evropskih držav, kjer spoznamo njihove starše, sorodnike in prijatelje; ponudijo nam dragoceno priložnost slišati resnični glas Evrope. Serija dokumentarnih oddaj Glas Evrope je nastala v sodelovanju Televizije Slovenija in informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo. Serijo je pripravila Barbara Zrimšek, režija pa je delo Vojka Boštjančiča.

Od severa proti jugu
Prve tri zgodbe serije Glas Evrope, druga in tretja bosta na sporedu 7. in 14. novembra ob 17.30, nam predstavljajo tri pare. Ivo in Nastja, Andres in Inger ter Charlotte in Tibaut so doma iz različnih evropskih držav, a vsi živijo v Bruslju, kjer so zaposleni v treh najprepoznavnejših evropskih institucijah - Evropskem parlamentu, Evropskem svetu in Evropski komisiji. Kako odločitve, ki jih članice EU-ja sprejemajo v Bruslju, vplivajo na vsakdanje življenje njenih prebivalcev, ali je EU v politični krizi, tudi zaradi nedavne širitve, bo Turčija postala del Evrope - na ta in druga vprašanja bodo skušali odgovoriti glavni junaki.

Ekipa TV Slovenija je prepotovala enajst tisoč kilometrov, da bi posnela njihove zgodbe. Vsi, čeprav se tega ne zavedamo, smo vendarle evropski državljani, ki s pestrostjo različnih pogledov in kultur predstavljamo neprecenljivo bogastvo Evropske unije, so poudarili člani televizijske ekipe.

Na mladih Evropska unija stoji
V zadnji, peti oddaji bo v imenu Evrope spregovoril predstavnik mlade evropske generacije. 19-letni Aron, Ingerin nečak, živi v mestu Vaasa na Finskem, kjer je zelo močna švedska manjšina. Aron se je odločil, da ne bo šel v na Finskem še vedno obvezno vojsko, zato v krajevni osnovni šoli pomaga otrokom, ki se težje učijo. Če bi šel v vojsko, bi svojo dolžnost do države opravil v pol leta, ker pa je izbral pot mirovnika, bo v šoli pomagal otrokom leto dni za tri evre dnevno. Kako Aron vidi prihodnost Evropske unije, kakšni so njegovi načrti? Ustvarjalci serije so se pogovarjali tudi z Vascom, ki živi v Bruslju in na Portugalskem, ter z Aleksom, ki v Ljubljani študira arhitekturo, v Bruslju, kjer živi njegova sestra Nastja, pa se počuti kot doma.