Desetdelna nadaljevanka v angleščini Kelvin's Book bo v ospredje postavila skupino mladih v distopičnem svetu v ne preveč oddaljeni prihodnosti, ki je med poletom prisiljena zasilno pristati, takrat pa se prvič srečajo z dejansko podobo svoje domovine. "Po desetih televizijskih filmih in dvanajstih filmih sem želel vsaj enkrat povedati daljšo zgodbo," je besede 75-letnega režiserja, čigar zadnja filma Ljubezen in Srečen konec sta navdušila kritike in občinstvo, povzela nemška produkcijska hiša UFA Fiction, ki je del produkcijskega in distribucijskega velikana Fremantle Media.

Nad sodelovanjem s Hanekejem, sinonimom za evropski umetniški film, je navdušen tudi producent Nico Hoffman (drugi je Benjamin Benedict). "Še noben režiser me ni tako ganil in navdušil. Kelvin's Book je izjemno bogata, pretresljiva in ambiciozna zgodba. S sodobnimi temami in refleksijo digitalne dobe, v kateri živimo, ni boljšega časa za ta projekt."

Haneke se je rodil leta 1942 v Münchnu, po neuspešnem poskusu vpisa na igralsko šolo in neuresničitvi velike želje, da bi postal koncertni pianist, pa se je na Dunaju vpisal na študij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni končal. V študijskih letih se je intenzivno ukvarjal s filmsko in literarno kritiko. V Stadttheater Baden-Baden je na začetku 70. let z dramo Cele dneve v krošnjah dreves Marguerite Duras debitiral kot gledališki režiser, pozneje pa je na odre številnih uglednih gledališč v Berlinu, Düsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, Münchnu, Stuttgartu in na Dunaju postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih.

Že desetletja redno pobira nagrade
Prvi televizijski film je posnel pri dvaintridesetih letih, kinematografski prvenec Sedmi kontinent pa 15 let pozneje. Od tedaj so njegovi filmi redno uvrščeni na programe najbolj priznanih filmskih festivalov, prejel pa je tudi že številne nagrade. Velik uspeh v njegovi karieri je predstavljal njegov francoski film Učiteljica klavirja (2001) z Benoitom Magimelom in Isabelle Huppert, ki so ga kritiki sprejeli zelo dobro, zanj je tistega leta prejel tudi veliko nagrado žirije v Cannesu. Za film Beli trak je leta 2009 prejel zlato palmo in zlati globus ter bil nominiran za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film, hkrati pa je eden od le sedmih režiserjev, ki je za dva zaporedna filma - po Belem traku še za Ljubezen - prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu. Ljubezen z izjemnima Emmanuelle Riva (umrla je pred letom dni) in Jean-Louisom Trintignantom je bila za oskarja nominirana v petih kategorijah, prestižnega kipca pa so se ustvarjalci razveselili v kategoriji najboljši tujejezični film.