Podlaga za scenarij bo odmevna biografija, ki jo je o umetniku napisal Walter Isaacson.

Biograf, ki se je proslavil s knjižnimi uspešnicami biografij o Stevu Jobsu, Albertu Einsteinu in Benjaminu Franklinu, je na več kot 600 straneh popisal življenje in delo vsestranskega renesančnega genija, slikarja, inženirja, znanstvenika, teoretika in arhitekta. Knjiga je izšla leta 2017 in takoj postala knjižna uspešnica, leto pozneje smo jo v prevodu Sama Kuščerja dobili tudi v slovenskem izvodu (Založba Učila).

Za filmsko priredbo so se najprej zagrebli v studiu Paramount, ki je projekt, preden ga je odložil na stran, razvijal v sodelovanju z Leonardom DiCapriem. Lani ga je prevzel studio Universal.

Genijeva zgodba na več kot 600 straneh
V obsežni knjigi se Isaacson sprehodi čez celotno da Vincijevo življenje in se ustavi pri nekaterih najslavnejših umetnikovih delih, vključno z Mono Lizo. Opisuje okoliščine nastanka številnih umetnin, umetnikovo skoraj neutrudno raziskovanje in opazovanje sveta okoli sebe, njegovo obsesivno proučevanje anatomije, okamnin, ptic, srca, letečih strojev, botanike, geologije in orožja.

Posveti se tudi da Vinciju kot izumitelju in raziskovalcu, prav tako odpre poglavje umetnikovih intimnih odnosov z dvema mladeničema. Gre sicer za tisto poglavje Leonardovega življenja, ki ostaja med strokovnjaki sicer stvar razprave, čeprav se večinoma strinjajo, da je bil umetnik istospolno usmerjen.

Kot pišejo ameriški mediji, bi lahko Haigh glede na razmeroma dosledno posvečanje istospolni ljubezni v svojih filmih (serija Looking in drami Weekend ter Vsi mi tujci) v ospredje postavil prav ta intimni vidik Leonardove zgodbe. Večkrat nagrajeni britanski režiser ne bo zgolj režiser filma, ampak tudi scenarist. Režiser in scenarist je za film Vsi mi tujci prejel šest nominacij za nagrado bafta, vključno s kategorijo za najboljšo režijo in prirejeni scenarij.

Sorodna novica Vsi mi tujci

Čas, ko so umetniki stopili v ospredje
Leonardo da Vinci, eden najustvarjalnejših genijev vseh časov, je živel med letoma 1452–1519 in ustvarjal v času visoke renesanse. To je bilo obdobje, ko so ob arhitektih tudi slikarji (še prej pa kiparji) postali cenjeni predstavniki. Postali so ugledni člani družbe, njihovo mojstrstvo se je opevalo, pozdravljali so jih kot genije. Prej anonimni obrtniki so bili zdaj znani po imenu, se samozavestno upodabljali na slikah in dobili svoje prve biografske zapise. Za enega prvih in pomembnejših takšnih sklopov je poskrbel sodobnik Giorgio Vasari, ki se je rodil osem let pred da Vincijevo smrtjo, v svojih znamenitih Življenjih pa ga je uvrstil med umetnike, ki so dosegli največ.

Film bo že drugi projekt studia Universal, ki temelji na Isaacsonovi knjigi. Leta 2015 je po njegovi biografiji nastal film Steve Jobs, ki ga je režiral Danny Boyle.