Litovsko-francosko-belgijsko koprodukcijo, za katero je mlada režiserka prejela več kot 15 mednarodnih nagrad, med drugim tudi Melies d'Or, zdaj pa še Grossmannovega hudega mačka, zaznamujejo sanjsko vzdušje, čudovita fotografija in prefinjena erotika.
Posebno omembo je letos žirija namenila britanskemu filmu Vas lahko ubijem? (May I Kill U?) režiserja Stuarta Urbana o policistu, ki po poškodbi glave postane neusmiljen iskalec pravice na kolesu, svoje uresničevanje smrtnih obsodb pa snema in objavlja na družbenih omrežjih. Slakovega hudega mačka prejme režiser Patrick Bagot za francoski film Antoine in junaka (Antoine et les hero), nekakšen hommage B-filmom sedemdesetih let, ki se odvije v podzavesti nezavestnega filmofila.
Hrupnega mačka prejme ...
Med glasbenimi dokumentarci je najbolj prepričal hrvaški film režiserke Ines Pletikos Kako smo vstopili v Evropo: primer SexA (Kako smo ušli u Europu: Slučaj SexA). V kategoriji Evropske federacije festivalov fantastičnega filma Melies d'Argent je šla nagrada srbskemu filmu režiserja Andreja Boke Zgodba o stanovalcih zidov (The Tale of the Wall Habitants). Najboljše filme festivala je letos izbirala mednarodna žirija, ki ji je predsedoval srbski režiser in dobitnik hudega mačka 2012 Goran Marković.
Med vinsko ponudbo letošnjega festivala je slavil prleški vinar iz Turistične kmetije Hlebec za vino rumeni muškat, letnik 2012. Izbirali so tudi tiste, ki so se najbolje odrezali na Mali delavnici groze, kjer mladi filmski ustvarjalci v času festivala posnamejo film. Žirija je ocenila, da se je najbolj izkazala ekipa iz Ormoža za film Deveto življenje mladega filmarja Staša Milovanovića.
Huda mačka Franco Nero in Enzo G. Castellari
V petek je festival zaznamoval obisk legende svetovnega filma Franca Nera, ki je dejal, da je Grossmannov festival ravno po njegovem okusu - majhen in v kombinaciji z vinom. Poleg Nera je bil osrednji gost festivala tudi režiser Enzo G. Castellari, s katerim sta prejela nagrado za življenjsko delo.
Letošnja izdaja je potekala v znamenju špagetivesternov, ki so jih okronali prav s prihodom igralca, ki je upodobil nekaj ikoničnih vlog tega filmskega žanra. Na ljutomerskem glavnem trgu so si obiskovalci festivala med drugim ogledali legendarni vestern Sergia Corbuccija Django (1966), ki je lani doživel še Tarantinov poklon v filmu Django brez okovov. Nero, ki je usodno zaznamoval Tarantinovo kariero, je svojo prvo vlogo odigral pri devetih letih v šolski predstavi. "Sam izhajam iz revščine in za vse sem se moral vedno boriti," je dejal igralec, ki je od leta 2006 "neformalno" poročen z britansko igralko Vanesso Redgrave.
Mož tisočerih obrazov
V karieri je nastopil v več kot 150 filmih vseh mogočih filmskih zvrsti, od vesternov, političnih dram do komedij, zaradi česar ga opisujejo kot moža tisočerih obrazov. Med pogovorom z občinstvom se je spomnil snemanja Bitke pri Neretvi, kjer je konec šestdesetih let spoznal Tita. Znan filmofil je Nera pozneje vabil na Brione, ponj pošiljal zasebna letala in ga obdarjal z različnimi darili, saj je bil njegov veliki oboževalec. Lepi spomini ga vežejo tudi na snemanje filma Banović Strahinja, ki ga je 1981 posnel hrvaški režiser Vatroslav Mimica, za katerega pa obžaluje, da ne snema več.
Srhljiva povorka po ljutomerskih ulicah
Po zvezdniškem večeru so obiskovalci v soboto dočakali še povorko barvnih srhljivih mask, ki so se sprehodile po ljutomerskih ulicah. Vodil jo je tovornjak, na katerem sta nastopili madžarska rockzasedba Fit Fat in slovenska metalskupina Hellcats.
Letošnji Grossmannov festival, ki ga je odprla projekcija britanskega filma Byzantium v režiji Neila Jordana, je letos prinesel več kot 30 celovečercev in 40 kratkih filmov z vsega sveta.