Berlinale, ki so ga prvikrat organizirali leta 1951, velja za enega od petih vodilnih svetovnih filmskih festivalov, ob njem so to še festivali v Benetkah, Cannesu, Torontu in festival Sundance. Foto: EPA
Berlinale, ki so ga prvikrat organizirali leta 1951, velja za enega od petih vodilnih svetovnih filmskih festivalov, ob njem so to še festivali v Benetkah, Cannesu, Torontu in festival Sundance. Foto: EPA

Berlinale, ki bo letos potekal med 13. in 23. februarjem, je prvi vodilni svetovni filmski festival v letu, nato mu sledita še festivala v Cannesu in Benetkah. Poleg filma Kaj ti je deklica bo iz Slovenije na ogled še lutkovni animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta, ki se je uvrstil v tekmovalni program Generation Kplus. Slovenske manjšinske koprodukcije na Berlinalu pa bodo igrana celovečerca Zajčji nasip in Osemdesed plus ter kratki dokumentarec Prekinitev ognja, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC), ki je sofinancer četverice celovečernih filmov.

Kaj ti je deklica (Little Trouble Girls), igrani prvenec scenaristke in režiserke Urške Djukić, bo na Berlinalu 14. februarja doživel svetovno premiero. Režiserka, ki je scenarij napisala v sodelovanju z Mario Bohr, je ob novici o uvrstitvi na festival izrazila željo, da bi film, ki ga je z ekipo ustvarjala dobrih šest let, "dosegel čim več ljudi in da bi ob njem začutili globljo lepoto in moč filmske umetnosti".

Prizor iz filma Kaj ti je deklica (Little Trouble Girls), igranega celovečernega prvenca scenaristke in režiserke Urške Djukić, ki je scenarij zanj napisala v sodelovanju z Mario Bohr. Foto: Spok Films
Prizor iz filma Kaj ti je deklica (Little Trouble Girls), igranega celovečernega prvenca scenaristke in režiserke Urške Djukić, ki je scenarij zanj napisala v sodelovanju z Mario Bohr. Foto: Spok Films

Skozi film sledimo zgodbi 16-letne Lucije, ki začne peti v dekliškem pevskem zboru. Tam se spoprijatelji s spogledljivo tretješolko Ano-Marijo. Zbor odpotuje v podeželski samostan za pevske vaje med koncem tedna, kjer pa Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja postavi na preizkušnjo njeno prijateljstvo z Ano-Marijo in drugimi dekleti. Medtem ko se znajde v neznanem okolju, kjer raziskuje svojo prebujajočo se spolnost, Lucija začne dvomiti o svojih prepričanjih in vrednotah, kar zmoti harmonijo v zboru, so vsebino povzeli pri SFC-ju.

V celovečercu igrajo Jara Sofija Ostan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček in drugi. Direktor fotografije je Lev Predan Kowarski, montažer Vlado Gojun, scenograf Vasja Kokelj, kostumografka Gilda Venturini, oblikovalka maske Eva Uršič in oblikovalec zvoka Julij Zornik. Producenta filma sta Jožko Rutar in Miha Černec iz produkcijske hiše Spok Films. Film je nastal s finančno podporo SFC-ja, evropskega filmskega sklada Eurimages, RTV Slovenija, studia Viba film in več tujih podpornikov.

V Zgodbah iz čarobnega vrta trojica vnukcev prvič obišče dedka po izgubi babice. V hiši vlada tišina, dedek je odtujen in tako vnučka, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb ... Foto: Maur film/Artichoke/Zavod ZVVIKS/Vivement Lundi
V Zgodbah iz čarobnega vrta trojica vnukcev prvič obišče dedka po izgubi babice. V hiši vlada tišina, dedek je odtujen in tako vnučka, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb ... Foto: Maur film/Artichoke/Zavod ZVVIKS/Vivement Lundi

Na prvinah magičnega realizma temelječe Zgodbe iz čarobnega vrta (Tales from the Magic Garden) Leona Vidmarja prepletajo domišljijo, humor in občutljivo raziskovanje izgube, ki otrokom in odraslim pomagajo pri spopadanju z izgubo. Gre za prvi celovečerni animirani film za otroke s slovenskim producentom in režiserjem. Film, ki raziskuje moč pripovedovanja skozi štiri edinstvene pripovedi, so poleg Vidmarja režirali David Sukup, Patrik Pašš in Jean-Claude Rozec. Scenarij so po literarni predlogi češkega avtorja Arnošta Goldflama poleg Pašša napisali še Jerneja Kaja Balog, Maja Križnik, Blandine Jet, Marek Kral in Petr Krajiček.

Razvoj celovečernega animiranega filma je nastal v klasični tehniki lutkovne stopanimacije in se je začel leta 2017. Med produkcijo je pri filmskih setih vseh štirih držav delalo skupno 16 animatorjev. 71 minut filma je bilo posnetih v 435 snemalnih dneh, pri čemer je en animator na dan posnel povprečno pet sekund filma. Zgodbe iz čarobnega vrta so nastale v produkciji štirih hiš: Maurfilm (Češka), Artichoke (Slovaška), ZVVIKS (Slovenija) in Vivement Lundi! (Francija). Med koproducenti filma, ki bo svetovno premiero doživel 16. februarja, je tudi RTV Slovenija.

V livarni Hermanna Noacka Bildgiesserei v Berlinu že nastajajo medvedi, ki jih bodo podelili na letošnjem Berlinalu. Foto: EPA
V livarni Hermanna Noacka Bildgiesserei v Berlinu že nastajajo medvedi, ki jih bodo podelili na letošnjem Berlinalu. Foto: EPA

Še trojica manjšinskih koprodukcij na Berlinalu
Čustvena drama o prepovedani ljubezni Zajčji nasip hrvaške režiserke Čejen Černić Čanak je nastala v hrvaško-litvansko-slovenski koprodukciji in bo na ogled v uradnem tekmovalnem programu Generetion 14 plus. Film je nastal po scenariju večkrat nagrajenega hrvaškega avtorja Tomislava Zajca. V glavnih vlogah nastopata Lav Novosel in Andrija Žunac, slovenski del ekipe predstavljata direktor fotografije Marko Brdar in oblikovalec zvoka Julij Zornik. Poleg glavnega producenta hrvaške Kinorame je film Zajčji nasip nastal v koprodukciji producentskih hiš Tremora iz Litve in produkcijske hiše Perfo iz Slovenije.

Dokumentarec režiserja in direktorja fotografije Jakoba Kreseta z naslovom Prekinitev ognja, ki je nastal v nemško-italijansko-slovenski koprodukciji, se je uvrstil v uradni tekmovalni program kratkih filmov. Film spremlja Haziro, ki je preživela grozote Srebrenice in že skoraj 30 let živi v begunskem centru Ježevac pri Tuzli. Dokumentarec je posvečen vsem, ki še zmeraj trpijo za posledicami vojne v Bosni. Koproducenti filma so Majmun Films, Zero Stress Production in slovenski Potem (zanj Krese). Pri filmu so sodelovali še Meta Krese (raziskovanje in asistenca), Annika Mayer (montaža), Gaston Ibarroule (glasba in oblikovanje zvoka) ter Gabriela Garrido (posebni učinki).

V Berlin potuje še slovenska manjšinska koprodukcija Osemdeset plus znamenitega srbskega režiserja Želimirja Žilnika, ki je scenarij napisal v sodelovanju s Tanjo Šljivar. Gre za srbsko-slovensko koprodukcijo, slovenska koproducenta sta Miha Černec iz Stare gare in Jožko Rutar iz produkcijske hiše Tramal. Celovečerec bo na ogled v programu Forum, skozenj pa spremljamo ostarelega jazz pianista Stevana, ki po šestih desetletjih življenja v Nemčiji vrača domov v Srbijo.

Omenimo še, da je bila slovenska scenaristka in producentka Iza Strehar izbrana v program Berlinale Talents, med drugim scenaristka filmov Prasica, slabšalni izraz za žensko in Poslednji heroj ter dokumentarne serije Protagonistke, so še sporočili s SFC-ja.