Kostumi, ki sodijo v štirideseta leta 20. stoletja in prizori z ulic evropskih mest so najbrž dobrodošla sprememba od serij, v katerih nastopajo zakrite ženske in moški v pustih oblekah. Toda zares presenetljivo je to, da je Obrat za nič stopinj srce parajoča zgodba o usodi Judov med drugo svetovno vojno.

Osrednja zgodba se vrti okrog ljubezni med iransko-palestinskim muslimanom in francosko Judinjo. V 22 delih junak svojo ljubljeno reši iz nacističnega koncentraciskega taborišča, ji v Franciji s pomočjo iranske diplomacije priskrbi ponarejene dokumente in jo pretihotapi v svojo domovino. Skratka, visokoproračunski projekt (državne!) televizije se zdi na prvi pogled navzkriž z izjavami iranskega predsenika Ahmadinedžada, ki je holokavst že večkrat razglasil za mit.

Reševanje javne podobe
Resnični namen nadaljevanke naj bi bil, trdijo številni komentatorji v državi in zunaj nje, potegniti jasno ločnico med stališčem vlade do judovske vere - družba jo sprejema - in uradnim stališčem do Izraela, ki ga zavračajo v vseh pogledih. Iran je nenazadnje domovina 25 tisoč Judov, kar je najvišja judovska populacija na Bližnjem vzhodu (z izjemo Izraela, seveda). Judje imajo, tako kot kristjani in zoroastri, zagotovljeno mesto v parlamentu in druge ustavne pravice.

Po resnični zgodbi
"Iranci smo vedno videli razliko med navadnimi Judi in manjšino sionistov," pravi režiser nadaljevanke Hassan Fatthi. "Poboj nedolžnih Judov med drugo svetovno vojno je prav tako odvraten in obsodbe vreden kot pobijanje nedolžnih Palestincev s strani rasističnih sionistov." 48-letni Fatthi je znan po zgodovinsko obarvanih serijah in filmih, ki jih snema za iransko televizijo. Ideja za Obrat za nič stopinj se mu je porodila, ko je v neki knjigi zasledil pričanje o iranskem diplomatu v Parizu, ki je več kot tisoč evropskih Judov rešil tako, da jim je priskrbel potne liste, v katerih je pisalo, da so iranski Judje.

Vaba za dekleta
Serijo so posneli v Parizu in Budimpešti, glavno vlogo pa so zaupali iranskemu "dežurnemu lepotcu" Šahabu Huseiniju. Nadaljevanka je tako priljubljena, da se je melodija iz uvodne špice znašla tudi na glasbenih lestvicah.

Iran, kjer časopisi in internet veljajo za "medije za elito", se že od nekdaj poslužuje televizije za oblikovanje javnega mnenja. Državni nadzor nad radiem in televizijo je vpisan v ustavo - vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenei ni le na čelu vojske in sodstva, ampak tudi prvi mož radiotelevizije. Iran s serijo tako poskuša s sebe sprati madež protisemitizma (tako med Iranci kot v tujini), obenem pa podčrtati uradno stališče do Izraela: država je po njihovem sad interesov zahodnjaških velesil, ne pa judovske težnje po naselitvi v domovini svojih prednikov.

A. J.