Sprva se je v bitko za nominacijo za tujejezičnega oskarja podalo rekordnih 92 držav. Med njimi je bila tudi Slovenija s filmom Rudar režiserke Hanne Slak, ki je na 20. Festivalu slovenskega filma prejel tri nagrade vesna, vendar ga žal ni med najnovejšim oskarjevskim izborom. Med državami, ki so se prvič potegovale za nominacijo, so bile Haiti s filmom Ayiti Mon Amour, Laos z grozljivko Dearest Sister in Sirija z dokumentarcem Little Gandhi, vendar se tudi nobenemu izmed teh filmov ni uspelo prebiti naprej.

Deveterico tako zdaj sestavljajo:
A Fantastic Woman (Fantastična ženska) - Čile
Felicite (Sreča) - Senegal
Foxtrot (Fokstrot) - Izrael
In the Fade (Iz nič) - Nemčija
The Insult (Žalitev) - Libanon
Loveless (Brez ljubezni) - Rusija
On Body and Soul (O telesu in duši) - Madžarska
The Square (Kvadrat) - Švedska
The Wound (Rana) - Južna Afrika

Mojster satire današnje družbe
Do danes se med vsemi navedenimi z največ nagradami ponaša Kvadrat Rubena Östlunda, ki je med drugim odnesel domov že zlato palmo iz Cannesa, na nedavni podelitvi nagrad Evropske filmske akademije je osvojil nagrado za najboljšega režiserja, najboljšega scenarista in najboljšo evropsko komedijo. Gre za satirično zgodbo o kustosu, ki ga kraja prenosnega telefona in ponesrečena oglaševalska kampanja muzejskega projekta pahneta v eksistenčno krizo. S tem filmom Östlund, ki je leta 2014 navduševal s filmom Višja sila, nastavlja zrcalo sodobnemu umetniškemu svetu in obenem varljivi maski skandinavskega liberalizma.

O jelenu in košuti ...
Naslednji favorit je zagotovo film O telesu in duši, ki je madžarski režiserki Ildiko Enyedi na 67. Berlinalu prinesel zlatega medveda. Na podelitvi evropskih filmskih nagrad pa so ovenčali še Alexandro Borbely za najboljšo glavno žensko vlogo. Filmska ljubezenska zgodba se dogaja v klavnici, kjer stroga nadzornica kakovosti z Aspergerjevim sindromom v osamljenem finančnem direktorju vzbudi čustva, za katera je mislil, da jih je že pozabil. Danes 61-letna režiserka Ildiko Enyedi je prvič nase opozorila s filmom Moje 20. stoletje, za katerega je leta 1989 prejela zlato kamero na festivalu v Cannesu, film Magični lovec se je leta 1994 potegoval za beneškega leva.

Sodobna Rusija brez ljubezni
Ruski Brez ljubezni je bil v očeh številnih favorit za "zlato medaljo" oziroma zlato palmo letošnjega filmskega festivala v Cannesu. Film Andreja Zvjaginceva, ki ga poznamo po izjemnem filmu Leviatan, je nato prejel nagrado žirije, nekakšno "bronasto medaljo" Cannesa. Drama Brez ljubezni govori o ruskem paru sredi ločitve, ki mora najti skupni jezik, ko izgine njun 12-letni sin. Film velja za kritiko sodobne Rusije, prežete z materializmom in brezsrčnostjo, Rusijo brez ljubezni.

Med maščevanjem in čudovitostjo vseh ljudi
Med favoriti se omenja še film Fatiha Akina Iz nič, v katerem glavno vlogo odigra nemška hollywoodska zvezdnica Diane Kruger, ki so jo za upodobitev glavne protagonistke v Cannesu ovenčali z nagrado za najboljšo igralko. V filmu sledimo zgodbi Nemke Katje, ki v bombnem napadu izgubi svojega moža Kurda in njunega sina, zato se odloči za maščevanje.

Med nominiranci velja poudariti tudi francosko-senegalsko-belgijsko-nemško-libanonsko koprodukcijo Sreča Alaina Gomisa, pravzaprav francosko-senegalskega avtorja, ki je letos prejel veliko nagrado žirije Berlinala. Po besedah Gomisa njegov film govori o tem, da smo vsi ljudje in da smo čudoviti ter se moramo imeti radi, kakršni smo.

Finalisti bodo znani čez dober mesec
Peterica nominirancev bo znana 23. januarja, zmagovalca bodo ovenčali na podelitvi oskarjev 4. marca, jubilejno 90. podelitev pa bo vodil ameriški komik Jimmy Kimmel. Na zadnji podelitvi oskarjev je kipca za tujejezični film prejel iranski režiser Asghar Farhadi za film Trgovski potnik (The Salesman), ki pa se podelitve ni udeležil. Tako se je odločil zaradi nestrinjanja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da se sedmim muslimanskim državam, med njimi Iranu, prepove vstop v ZDA.