"Grozljivo je, da obstajajo v 21. stoletju fašistični sistemi, ki ne dovoljujejo svobode govora, izražanja, umetnosti," je jezna bosanska režiserka Jasmila Žbanić, ki je svetovno javnost nase opozorila s filmom Grbavica, za katerega je leta 2006 prejela zlatega medveda Berlinala.
Protestu se je pridružila, da bi izrazila podporo kolegu Panahiju, ki ga je spoznala v Berlinu. "Resnično mi je žal, da se mu je to zgodilo. Iranska vlada terorizira svoje državljane," je še dejala in dodala, da vsebina filmov ne bi smela biti razlog za njihovo prepoved. Nizke temperature in sneg niso odvrnili filmarjev od tega, da bi predvajali enega izmed Panahijevih filmov na platnu, razpetim nasproti iranskega veleposlaništva.

Zaporna kazen in prepoved snemanja
Oba režiserja je iransko sodišče na podlagi nejasnih obtožb delovanja proti vladajoči politiki obsodilo na šest let zaporne kazni. Poleg zaporne kazni je sodišče Panahiju za 20 let prepovedalo snemanje filmov, pisanje scenarijev, potovanje v tujino in pogovarjanje z domačimi ali s tujimi mediji.
Režiserja so aretirali marca in ga po dveh mesecih pripora izpustili na podlagi varščine. Po svetu so filmarju v bran stopili številni filmarji, od igralke Juliette Binoche do režiserja Stevena Spielberga, iranske oblasti pa so ves čas vztrajale, da aretacija ni politične narave. Tako Džafar Panahi kot Mohamed Rasulov sta podpornika iranskega opozicijskega Zelenega gibanja in glasna kritika strogih iranskih islamističnih zakonov ter vladnega sistema.
Stari znanec Sarajeva
Panahijevo delo v Sarajevu dobro poznajo. Leta 1995 je njegov Beli balon (Badkonake sefid) odprl prvi sarajevski filmski festival, leta 2001, ko so predvajali njegov film Krog (Dayereh), pa je režiser festival tudi obiskal.