Vse manj visokoproračunskih filmov se v bitki za velike zaslužke zanaša na igralca ali igralko A- kategorije; trenutno najpopularnejša je bodisi priredba stare uspešnice za novo tehnologijo (The A-Team, Prince of Persia) bodisi nadaljevanje že utrjene in uspešne franšize (Iron Man 2, Toy Story 3, Shrek Forever After, Twilight: Eclipse). Ne gre za to, da v zgoraj naštetih filmih ne bi bilo znanih igralcev, ampak za to, da jih občinstvu že vnaprej "prodajo" na podlagi znanega, preprostega koncepta.

Delno je "kriva" televizija
Glede na to, da je Hollywood vse stoletje izvrstno uspeval s pomočjo "sistema zvezd", je povsem umestno vprašanje, zakaj se ravno zdaj dogajajo take tektonske spremembe. Pojav resničnostnih šovov je gotovo pripomogel k podobi "zvezde" kot nekoga, ki je znan tistih pregovornih petnajst minut in nato povsem zamenljiv. Obenem povprečna starost filmskega občinstva pada, zato je manj verjetno, da bodo na piedestal postavljali zvezdnike, ki bi po letih lahko bili njihovi starši (Julia Roberts ima 42 let, Tom Cruise pa 47).

Glavni razlog je seveda gospodarski: honorarji filmskih zvezd so preprosto previsoki in spremenjene razmere v delovanju filmskih studiev takega razmetavanja denarja ne dopuščajo več. Studii so v zadnjih letih postali le še veje ogromnih konglomeratov, ki jih vodijo ljudje, ki jim filmska umetnost ni prioriteta. In tudi če filmski oddelek takega giganta kuje dobiček, čistega zaslužka ni ogromno. Izjema tega pravila je seveda dragi, a neverjetno donosni Avatar - čeprav tukaj velja omeniti, da sta glavni vlogi odigrala dva tako rekoč neznana obraza in da se je edino večje ime (Sigourney Weaver) pojavilo v stranski vlogi.

Kje je naslednja generacija?
Danes se zvezdniki, ki so pred desetimi leti računali od 15 do 20 milijonov na film (vnaprej), zadovoljijo s precej skromnejši predujmom in deležem od (morebitnega) dobička naknadno. Pred šestimi, sedmimi leti so bili v Hollywoodu "najbolj vroči" Tom Cruise, Julia Roberts, Nicole Kidman, Gwyneth Paltrow in Denzel Washington - in za nobenega izmed njih ne bi mogli reči, da je danes "večji" kot takrat. Kaj je torej z "naslednjo generacijo", ki naj bi prevzela njihovo štafeto? So na primer Orlando Bloom, Edward Norton, Kirsten Dunst in Uma Thurman res dosegli pričakovanja?

V retrospektivi se izkaže, da je bilo ravno lansko leto, ko so se posledice recesije dokončno pokazale v filmski industriji, še posebej temno za velike zvezde. Duplicity, prvi film z Julio Roberts v glavni vlogi po več letih, ni pritegnil silnih množic.

V retrospektivi se izkaže, da je bilo ravno lansko leto, ko so se posledice recesije dokončno pokazale v filmski industriji, še posebej temno za velike zvezde. Duplicity, prvi film z Julio Roberts v glavni vlogi po več letih, ni pritegnil silnih množic. Podobno kruta streznitev je čakala Willa Ferrella in Jacka Blacka, ki sta morala požreti neuspeh vsak svoje komedije (Land of the Lost oz. Year One).

Umetniška integriteta se (začasno?) umakne velikim, glasnim franšizam
Zanimiv, skoraj vzorčen primer je Robert Downey Jr. Poskus glavne vloge v resni drami mu je spodletel (The Soloist); približno istočasno je "udaril" z Iron Manom. Že iz tega, da te dni v naše kinematografe prihaja Iron Man 2, je jasno, katera taktika se je zanj bolje obnesla. V vmesnem času je nastopil še v enem akcijskem spektaklu Sherlock Holmes, ki je tudi videti, kot da ga čaka še cela serija nadaljevanj.

Liam Neeson in Ralph Fiennes prav tako razumeta, v katero smer piha veter: leta 1993 sta skupaj nastopila v Schindlerjevem seznamu; letos ju lahko gledamo v Spopadu titanov. Še Letos se Neeson vrača še v filmski adapaciji TV-serije The A-Team, akcijske dogodivščine o veteranih iraške vojne, ki morajo oprati svoje ime v ameriški vojski.

Treba je seveda priznati, da je projekte, kakršen je bil Schindlerjev seznam, vse težje najti. Morda je bil tudi zato Jake Gyllenhaal (Gora Brokeback) prisiljen razširiti svoj razpon: za prihodnji mesec je napovedana premiera filma Prince of Persia: The Sands of Time, fantazijske filmske priredbe računalniške igre.

To poletje bosta moč svoje slave preizkušala še dva "težkokategornika": Tom Cruise stavi na akcijsko pustolovščino Knight and Day, v kateri mu dela družbo Cameron Diaz (film bo pokazal, ali je občinstvo Cruisa sploh še pripravljeno gledati v čem drugem kot v Misiji: Nemogoče). Jagenjčki in levi ter Operacija Valkira bi lahko kvečemu pričala o nasprotnem.

Nato je tu še Russell Crowe v Robinu Hoodu Ridleyja Scotta, s katerim se bo prihodnji mesec odprl canski filmski festival. Crowe je trenutno vsekakor aktualen, a menda predrag, da bi njegovi filmi lahko imeli gromozanski dobiček - tako se je izkazalo vsaj za lanski triler Državniške igre, v katerem je v glavni vlogi tik pred začetkom snemanja zamenjal Brada Pitta. Dokler se gospodarsko stanje ne popravi, to najbrž pomeni manj vlog zanj.

Seveda obstajajo tudi igralci, ki znajo najti zlato sredino: George Clooney in Matt Damon, denimo, redno nastopata vsak v svoji uspešni franšizi (Clooney v Oceanovih 11/12/13, Damon pa v filmih o Bournu), vmes pa izbirata malo manjše filme po lastnem okusu. In če se ozremo še k ženskam: Meryl Streep, ki se je trdo zasidrala v srcih gledalk srednjih let (in kritikov), očitno ne manjka dela. In čeprav jo imajo kritiki bistveno manj radi kot Streepovo, isto velja za Jennifer Aniston. Slave iz časov prijateljev očitno ne more ponoviti, v obskurnost pa očitno tudi ne bo potonila. A ti "svetli" primeri ostajajo v manjšini. Morda v resnici ni daleč dan, ko bodo igralci lahko sprehajali po cesti, ne da bi jih pri tem na tla podrla horda oboževalcev.

(po The Telegraphu)