Veliko filmov je uspešnih. Veliko je priljubljenih in postanejo svetovne uspešnice. Samo redki pa se naselijo v kolektivni zavesti ljudi, kot je to uspelo Vojnam zvezd. Dokaz za to so evropski oboževalci sage, ki se ta konec tedna zgrinjajo v London (po prvih ocenah jih bo okrog 50 tisoč), kjer poteka peta uradna konvencija v čast filmom Georga Lucasa in obenem prva, ki se ne odvija na ameriških tleh. Zaostrenih varnostnih ukrepov navajeni Londončane tako verjetno vseeno preseneti pogled na bele 'imperial stormtrooperje', oborožene vojaške sile iz sveta Vojne zvezd, ki so zasedli njihove ulice.

Ko se prebijejo mimo grozečega Dartha Vaderja na vhodu, imajo obiskovalci na izbiro celo vrsto dejavnosti. Poleg obvezne razstave kostumov in maket vseh pomembnejših vesoljskih ladij iz filmov se lahko rokujejo tudi z Markom Hamillom (v prvih treh filmih je igral Anakina Skywalkerja) in Anthonyjem Danielsom (C-3PO). Na sporedu so monodrama Vojna zvezd VI-IV, tekmovanje za najboljši kostum, koncerti glasbenikov, ki so za filme prispevali glasbeno podlago, tečaji sestavljanja robotov in na koncu seveda velika zabava na prostem.

Prvi film Vojna zvezd: Novo upanje (Star Wars: A New Hope) je v kinodvorane prišel 25. maja 1977, zadnji (Star Wars: Revenge of the Sith) pa leta 2005. Filmi, ki jim je Lucas posvetil skoraj 30 let, dogajajo pa se v galaksiji "daleč, daleč stran", so v desetletjih postali pravi fenomen popkulture. Posvečali so jim knjige, stripe, videoigrice, igralne karte in še marsikaj, glavni junaki z Darthom Vaderjem in Lukom Skywalkerjem na čelu pa so se zapisali v filmsko zgodovino. Leta 2005 je revija Forbes ocenila, da je blagovna znamka Vojna zvezd zaslužila skoraj 20 milijard dolarjev.
Ana Jurc