Ob tem bodo že tradicionalno gostili festivale in druge filmske dogodke.

Renoir je avtor več kot 40 celovečernih filmov, je na današnji novinarski konferenci povedal vodja programskega oddelka kinoteke Igor Prassel. V Ljubljani jih bodo prikazali dvajset, ki bodo prinesli prerez njegovega celotnega ustvarjanja. Retrospektivo 26. septembra odpira Francoski kankan, ena njegovih klasik.

Tri od devetih nemih filmov iz 20. let preteklega stoletja
Na kinotečnem velikem platnu si bo mogoče ogledati tri od devetih nemih filmov, ki jih je Renoir posnel v 20. letih preteklega stoletja. Med filmi iz 30. let, ki je režiserjevo najbolj priznano in kritiško cenjeno obdobje, je Prassel izpostavil dela Boudu, rešen iz vode, Velika iluzija in Pravilo igre.

Iz hollywoodskega obdobja, v katerem je Renoir režiral sedem filmov, bodo prikazali film Južnjak, ki velja za najboljšega iz tega časa. Predvajali bodo tudi Renoirjev prvi barvni film Reka. 30. oktobra bo retrospektivo sklenil njegov zadnji igrani film Aretirani desetar.

15 Štigličevih celovečernih filmov
Štigličeva retrospektiva bo potekala od 1. oktobra do 10. novembra. Po besedah programske sodelavke kinoteke Varje Močnik bo obsegala 15 režiserjevih celovečernih filmov, ki so nastali za kinematografsko prikazovanje.

Ob tem bodo prikazali še nekaj njegovih kratkih filmov in filmov, ki so ji drugi avtorji posneli ob Štigličevih filmih, kot je napovednik za film Trst. Vanjo bodo vključeni tudi filmi, ki jih je Štiglic posnel v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Med njimi je Deveti krog, ki ga je posnel na Hrvaškem, ter Volčja noč in Viza zla, ki ju je posnel v Makedoniji.

Na začetek septembra z lirično komedijo
Jesen bo v Kinoteki naselil še poklon spomladi preminulemu sovjetskemu mojstru lirične komedije Georgiju N. Daneliju. Balada o Moskvi bo platna osvetlil že 5. septembra, sledila bosta še dva filma.

Živele! 25 let filma in videa
V sklopu festivala Mesto žensk bodo pripravili dva dogodka – gostili bodo francosko režiserko armenskih korenin Valerie Massadian, 3. oktobra pa bo potekal maraton, ki so ga naslovili Živele! 25 let filma in videa. Varja Močnik razlaga, da bo maraton predstavil delovanje žensk na področju filma in videa v Sloveniji, za izbor kratkih filmov pa so se odločili, ker se je, čeprav ustvarjalke v slovenskem filmu ne prihajajo zelo pogosto do projektov, pokazalo, da je produkcija precej obsežna, sami pa želijo predstaviti čim več avtoric.

Prvič tudi Dnevi slovaškega filma
Kinoteka bo poleg tega že tradicionalno gostila festival Sonica in festival stripa Tinta, večere Društva slovenskih režiserjev in Slovenskega filmskega arhiva ter pete Dneve nemškega filma. Prvič se bodo odvili Dnevi slovaškega filma.

Z jesenjo prihaja tudi čas za Jesensko filmsko šolo, ki bo po besedah Andreja Špraha, vodje raziskovalno-založniškega oddelka, potekala pod naslovom Odrazi razvoja novih identitetnih struktur v dokumentarcih z območja jugosfere.

Direktor Slovenske kinoteke Ivan Nedoh je napovedal odprtje razstavnih prostorov na Miklošičevi cesti 26 do 28, ki jih je leta 2016 ministrstvo za kulturo za kinoteko odkupilo od Mestne občine Ljubljana. Lani so končali prvo fazo prenove, letos bodo drugo. Upajo, da jih bodo odprli konec letošnjega ali na začetku prihodnjega leta. V njih nameravajo v prihodnje urediti še knjižnico z mediateko, prostore za pedagoške delavnice in trgovinico s spominki, je še povedal.

Digitalizacija filma Po isti poti se ne vračaj
S filmom Po isti poti se ne vračaj Jožeta Babiča pa so bili uspešni na razpisu Evropske komisije, pri čemer so sodelovali s Slovenskim filmskim arhivom in Slovenskim filmskim centrom. Film bo tako lahko digitaliziran in restavriran ter podnaslovljen v 24 evropskih jezikov predvidoma do konca aprila 2020.