Ne bom več luzerka v režiji in po scenariju Urše Menart govori o 29-letni diplomantki umetnostne zgodovine, ki se brez službe, denarja in fanta znajde na kavču svojih staršev. Film v ospredje postavlja prepad med pričakovanji, ki jih družba goji do mladih, in možnostmi, ki jih ti na svoji življenjski oziroma karierni poti dejansko tudi imajo. Na ogled bo s francoskimi in angleškimi podnapisi.

Festival se bo v sredo v Kinodvoru nadaljeval s filmom Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari. S temi besedami, izgovorjenimi v svetu ministrov poleti leta 1941, se je začelo etnično čiščenje na vzhodni fronti. V mračno romunsko preteklost se je podal režiser Radu Jude, film je zmagal na festivalu v Karlovih Varih.

V četrtek bosta v Slovenski kinoteki na ogled film Knjiga slik francosko-švicarskega režiserja Jean-Luca Godarda in ekranizacija romana Laurenta Mauvignierja Naprej v režiji Belgijca Joachima Lafossa. Ta spremlja ločeno mater Sybille, ki opazuje, kako njen sin Samuel drsi v nasilno in brezciljno življenje, bojuje pa se tudi s svojimi demoni. Zadnjo možnost za rešitev (zase in za sina) vidi v potovanju po podeželju Kirgizije, vsebino povzema francoski inštitut.

V petek bosta prav tako v Slovenski kinoteki na ogled filma Nočne ladje hrvaškega režiserja Igorja Mirkovića, ki spremlja ljubezensko zgodbo med upokojencema Heleno in Jakovim, ter Homo sapiens avstrijskega režiserja Nikolausa Geyrhalterja, pripoved o končnosti in krhkosti človekovega obstoja, o koncu industrijske dobe in o tem, kaj pomeni biti človek.

"Duhovita, pronicljiva in gostobesedna zgodba o seksu, lažeh in literaturi v hitro spreminjajočem se digitalnem svetu", naslovljena Dvojna življenja, francoskega režiserja Olivierja Assayasa bo zaznamovala sobotni večer v Kinodvoru.

Zadnji dan festivala bo v Slovenski kinoteki na ogled film kanadskega režiserja Denysa Arcanda Propad ameriškega imperija, ki ponuja razmislek o sodobni družbi, v kateri je denar postal sveta vladar.

Članstvo 88 držav oziroma vlad v Mednarodni organizaciji za frankofonijo
Na mednarodni dan frankofonije države, ki jim je skupen francoski jezik, izkažejo svojo odločenost za skupno delovanje v službi miru, sodelovanja, solidarnosti, trajnostnega razvoja in medkulturnega dialoga. To so vrednote, ki jih zagovarja 88 držav oziroma vlad članic Mednarodne organizacije za frankofonijo.

Slovenija ima v Mednarodni organizaciji za frankofonijo status opazovalke od leta 1999. Vsako leto praznuje dan frankofonije tako, da se pridruži državam članicam organizacije, ki imajo predstavništva v Sloveniji, in gosti Festival frankofonskega filma. Ob Kinodvoru in Slovenski kinoteki festival pripravlja še Francoski inštitut v Sloveniji.