Pogovor o prevajanju risank – s poudarkom na sinhronizacijah na TV Slovenija – je potekal na sklepnem večeru Prevodnega Prangerja 2024 v Mariboru. Poleg Maje Sever so sodelovali še urednica mladinskega in otroškega programa TV Slovenija Martina Peštaj, sicer psihologinja in mladinska pisateljica, prevajalec risank, urednik na Radiu Slovenija in komparativist Matej Juh.

Nabor prevajalcev, posebej izbranih za risanke
Martina Peštaj je povedala, da sama tako kot njena predhodnica Andreja Hafner Souček želi, da TV SLO ostane glasnik kakovostnih vsebin za otroke. Zato se trudijo, da predvajajo najbolj kakovostne risanke, kar vključuje kakovosten prenos vsebine v slovenščino. Za šolske otroke ohranjajo podnapise, da se urijo v branju in pridejo v stik s tujimi jeziki, za mlajše pa sinhronizirajo.

Na TV SLO razpolagajo s svojim naborom prevajalcev, posebej izbranih za risanke, pri sinhronizaciji pa je vselej vključen tudi režiser, medtem ko komercialne postaje po navadi delajo samo s tonskim mojstrom in igralci. "Pri nas so to profesionalni igralci, ker izkušnje kažejo, da so za to najprimernejši. To je mojstrstvo, zato je nujno, da je prevod res dober, da zadeva stoji," je dejala. Za eno serijo približno 50 epizod potrebujejo najmanj leto dni časa, je še povedala Martina Peštaj.

Maja Sever je najponosnejša na tiste risanke, ki so jih slovenski otroci vzeli za svoje, kot je na primer Mojster Miha. Kot prevajalsko zanimivost pri tej risanki je poudarila, da je bilo treba najti ustrezen prevod za večkrat ponavljajoče se fraze, kot sta "bomo to naredili" in "bomo to zgradili", ki je bila v angleškem izvirniku zelo kratka in vedno z drugim glagolom. Na koncu se je odločila, da za vse uporabi "bomo zmogli", kar se je v Sloveniji zelo prijelo tako med otroki kot starši.

Prevajanje za sinhronizacijo ima največ tehničnih ovir
Ob Mojstru Mihi je Maja Sever prevedla tudi animirani seriji Mali leteči medvedki, Knjiga o džungli in Pujso Pepo. Kot je povedala, ji je bilo najtežje prevesti novejšo, računalniško animirano serijo Govoreči Tom. "Prevajanje za sinhronizacijo ima največ tehničnih ovir od vseh prevajanj, saj mora biti prevod ravno toliko dolg, kot lik odpira usta. Tudi ritmično mora biti v sozvočju s tem, kako lik odpira usta," je pojasnila.

"Delo prevajalca sledi podobi. Slika je na prvem mestu, prevod mora upoštevati sliko. Če je prevod predolg, krajšam tisto, kar je razvidno s slike. Prevajalec torej dela priredbo. Ne sme pozabiti, da prevaja za govorjeno besedo, kar je drugače kot prevod za zapis oz. branje," je še dejala. Zaradi vseh teh tehničnih omejitev je prevajalec lahko zelo kreativen. Njeno osnovno vodilo je, da "poskuša narediti tako, da gledalec nima občutka, da je risanka tuje delo".

Matej Juh, ki je prav tako izkušen prevajalec risank, je kot posebnost prevajanja sinhronizacij omenil tudi to, da so v risankah velikokrat vzdihi, vzkliki, smeh itd., ki prav tako zahtevajo prevajalčevo pozornost. Ker se je treba držati slike, ni dovolj pisna predloga, ampak prevajaš ob sliki. Tempo risank je po navadi zelo hiter, posebno področje pa je prevajanje imen. "V Sloveniji je tradicija, da slovenimo imena junakov iz risank. In ko si izmišljaš ime, že delaš reklamno potezo. Ker imena so po navadi v naslovu, zato se morajo prijeti," je pojasnil.

Risanke postajajo s časom vse pogumnejše
Po besedah Martine Peštaj je bila Slovenija prva država, ki je prevedla ime Telebajski iz siceršnjega angleškega izvirnika Teletubbies. Z mrežo BBC so imeli dolge in naporne pogovore, da so jim to dovolili, veliko pregovarjanj je bilo potrebnih tudi glede Govorečega Toma in Brine. "To je vedno težje dosegati, ker so to mednarodne blagovne znamke," je dejala.

Narečja in naglase dovoljujejo v sinhronizacijah le izjemoma, ker ne želijo ustvarjati stereotipov. Prav tako je treba pri prevajanju paziti, da dosežeš prav tisto starostno skupino občinstva, ki jo želiš nagovoriti. To je še posebej občutljivo pri humorju. Martina Peštaj je poudarila svoje opažanje, da se risanke sčasoma spreminjajo, postajajo vse pogumnejše. "Včasih so bile zgolj za zabavo, zdaj se pa lotevajo tudi specifičnih tem, zato v prevajanje vključujemo tudi različne strokovnjake," je še pojasnila urednica mladinskega in otroškega programa TV Slovenija.