Z vlogo enega ključnih antagonistov svetovne kinematografije je McDowel požel slavo, a ga sloves in prepoznavnost lika nista ovirala pri tem, da ne bi uspešno nadaljeval kariere.

Kubrick je film Peklenska pomaranča iz leta 1971 posnel po istoimenskem kultnem romanu pisatelja Anthonyja Burgessa iz leta 1962. (Ko je v Angliji leta 1972 začel moriti "posnemovalec" pomarančinega "ultranasilja", je Kubrick film umaknil iz distribucije na Otoku; veliko Britancev filma zato v redni distribuciji sploh ni videlo do konca devetdesetih.)

Zloben, a ne odbijajoč
Izvirni naslov romana, A Clockwork Orange, je aluzija na mehaničnega človeka, ki se je sposoben odzivati le z dobrim ali z zlim. V ospredju filma je nasilni vodja tolpe Alex, ki se na koncu znajde v vlogi poskusnega zajčka eksperimentov za prevzgojo zločincev. "Mislim, da se ne smeš občinstvu zagnustiti do te mere, da si mislijo: Dovolj!," je kasneje v nekem intervjuju o svoji izkušnji pri filmu komentiral McDowell. "Biti mora gledljivo, in to je tanka meja. To sem ugotovil, ko sem igral Alexa. Posiljevalec in morilec je, in moral sem ga narediti dovolj sprejemljivega, da so ljudje ob filmu zdržai do konca. S tem se je bilo zanimivo spopasti."

Razen po filmu Peklenska pomaranča McDowell slovi tudi po vlogah v drugih razvpitih filmih, kot sta na primer erotično-biografska drama Caligula (1979) v režiji Tinta Brassa in britanska drama "if...." (1968) v režiji Lindsay Anderson.

Sicer se je igralec preizkusil v različnih vlogah, tako v filmih kot številnih televizijskih produkcijah. Nazadnje je med drugim nastopil v filmu Umetnik Michela Hazanaviciusa in v psihološkem trilerju The Employer (Delodajalec), znan pa je tudi ljubiteljem serije Na kraju zločina: Miami.