Po včerajšnji londonski premieri satire Brüno, na katero je protagonist priskakljal v najtesnejših Lederhosen, kar si jih lahko zamislite, si je prav lahko predstavljati zaskrbljene Avstrijce, ki tuhtajo, kako bi preprečili, da bi njihova dežela postala taka tarča posmeha, kot je bil Kazahstan v mesecih po premieri filma, v katerem je Cohen igral topoumnega, antisemitskega, konstantno slečenega kazahstanskega novinarja, ki je med drugim osupli ameriški družini podaril svoje iztrebke v plastični vrečki. Vse to je najbrž sicer pomagalo usidrati Kazahstan v zavest Američanov, menda je celo malce spodbudilo turizem, a človek si ne more kaj, da si ne misli, da osrednjeazijska država ni bila preveč hvaležna.

Problem je seveda (deloma) v tem, da Brünove šale udarijo tja, kjer boli. Zunanji opazovalci so v preteklosti večkrat komentirali, da skuša Avstrija v kolektivni zavesti zabrisati podatek, da je bil Hitler, tako kot tudi številni nacistični veljaki, Avstrijec ter da so po vojni veterane marsikje pričakali kot vojne junake. Vse to pometanje pod preprogo je imelo najbrž nekaj vloge pri političnem vzponu desničarskih populistov v devetdesetih. Ko so leta 2006 po osmih letih jetništva našli Natascho Kampusch, so jo označili za grozljiv, a osamljen primer. Nato je seveda prišel Joseph Fritzl.

Bo Brüno zmanjšal ali le še utrdil homofobijo povprečnih Američanov?
V nebo vpijoče homoseksualno usmerjeni Brüno, ki po svetu hodi v mrežastih majčkah, spodnjem perilu z živalskimi vzorci in opravi S & M, je izzval tudi jezno reakcijo ameriškega lobija za pravice istospolno usmerjenih - češ da lik, katerega namen naj bi bil razkrinkati nevednost in netolerantnost povprečnega Američana, predvsem utrjuje predsodke o gejih, ki jih ljudje že tako ali tako imajo.

Neuspešno osvajanje Rona Paula, otrok kot "magnet za tipe", ...
"Baronov dobronamerni poskus satire je na številnih mestih problematičen, ponekod pa naravnost žaljiv," je izjavil predstavnik Zveze gejev in lezbijk proti defamaciji. Moti jih predvsem odlomek, v katerem Brüno v nekem televizijskem šovu nastopi s posvojenim otrokom, za katerega razglasi, da je "odličen magnet za tipe". Na seznamu spornih so tudi prizori, v katerih skuša glavni junak zapeljati republikanskega predsedniškega kandidata Rona Paula, in odlomek, v katerem se od strokovnjaka za borilne veščine uči samoobrambe pred agresivnimi geji. Skupine, ki se borijo za pravice gejev, se bojijo, da bo občinstvo spregledalo sarkazem in da bodo iz kina odšli še večji homofobi, kot so bili prej. Nekateri se zavzemajo celo, da bi film, v katerem se Brüno svoje spolne usmerjenosti skuša "ozdraviti", pospremili z navodilom, kako ga je treba razumeti.

(U)žalil je že bolj ali manj vse
Ko je "izumil" lik, ki je iz njega naredil zvezdo, Alija G-ja, je Cohen bril norce iz mladih pripadnikov srednjega razreda, ki privzamejo obnašanje in imidž temnopoltih "gangsta" raperjev, so ga obtožili, da je rasist. Ko se je rodil Borat, se je igralec obtožbam antisemitizma deloma ognil zato, ker je judovskega rodu. Obtožb homofobije ne bo mogel implicitno zavrniti: Cohen je namreč zaročen z igralko Islo Fisher, ima pa tudi hčerko.

Studio Universal na očitke odgovarja z izjavo za javnost: "Brüno s pomočjo provokativne komedije osvetli številne pojavne oblike netolerance in nevednosti, vključno s homofobijo. S tem, da se spravlja v radikalne in tvegane situacije, Sacha Baron Cohen tako ljudi, ki jih Brüno sreča, kot tudi občinstvo prisili k soočenju z lastnimi stereotipi, predsodki in nelagodjem. Verjamemo, da bo večina občinstva razumela nesporno pozitivno sporočilo filma."

Ana Jurc