Posestvo, kjer je zaživela neodvisna bolnišnica za duševne bolnike, je bil nekoč živalski vrt plemiške rodbine Auersperg. Foto: Arhiv RTV Slovenija
Posestvo, kjer je zaživela neodvisna bolnišnica za duševne bolnike, je bil nekoč živalski vrt plemiške rodbine Auersperg. Foto: Arhiv RTV Slovenija

Zdravnik psihiater je takrat o človekovi duševnosti vedel komaj kaj več od današnjega gimnazijca. Prvo psihiatrično bolnišnico pa smo v Sloveniji dobili leta 1875 po zaslugi dr. Karla Bleiweisa, viteza Trsteniškega. Postavili so jo na posestvo, kjer so pred tem plemiči Auerspergovi imeli svoj živalski vrt. Tako se je ustanove prijelo ime Tiergarten, kar pomeni zverinjak.

Ob 130-letnici psihiatrije na Slovenskem, o njenih začetkih in razvoju do danes govori majski dokumentarec meseca Tiergarten. V filmu nastopajo slovenski zdravniki in psihiatri, njegova dodatna vrednost pa je v bogatem arhivskem gradivu iz javnih in zasebnih arhivov. Scenarij in režijo je prispeval Jure Pervanje, strokovni sodelavec je bil Črt Kanoni. Premierno so ga predvajali na 1. programu Televizije Slovenija.

V Sloveniji se po srečnem naključju v začetkih psihiatričnega zdravljenja niso uveljavili vzorci, kakršne so poznali v Franciji ali Veliki Britaniji, kjer so bolne okovali z verigami in jih skrivali v mračnih katakombah. Pri nas so za duševno bolne skrbeli usmiljeni menihi, dokler zdravljenja ni uspel institucionalizirati predstojnik oddelka za blazne bolnike, dr. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški.

Blazniški oddelek je postal bolnišnica
V želji postaviti neodvisno bolnišnico za duševne bolnike – do takrat so v deželni civilni bolnici zdravili petdeset bolnikov, nekaj let pozneje pa že več kot sto – je na Kranjskem deželnem zboru sprožil razpravo o gradnji posebne bolnišnice. Predlagal je posestvo Valentina Krisperja na Studencu pri Ljubljani, le nekaj kilometrov iz mesta, kjer je bil nekdaj živalski vrt plemiške rodbine Auersperg. Tam bi bilo dovolj prostora za mizarstvo, šivalnice, čevljarnice, za pletenje slamnic, za pripravo sočivja, pa za kuhinjo, perilnico in sušilnico, obdani pa bi bili s poljem in lahko bi imeli tudi živino. Takšno naj bi bilo primerno okolje za duševno bolne.

Oktobra 1875 je deželni zdravstveni svet posestvo res kupil; deset dni pozneje je na posestvo prišla prva medicinska sestra, teden dni za njo še druga z dvema spremljevalkama in stražnikoma ter s prvimi petimi bolniki. Konec decembra tistega leta se je iz blazniškega oddelka civilne bolnice v Ljubljani tja preselilo še 25 bolnikov. Tako se je rodila slovenska psihiatrija.