Doyle se je namreč namenil svojo državo spremeniti v središče filmske industrije, saj naj bi bila ravno ta "industrija 21. stoletja". Doyle je zato podpisal zakon za spodbujanje filmske industrije v Wisconsinu. Ta naj bi državni prispevek filmarjev s sedanjih 20 do 30, milijonov dolarjev letno zvišal na kar okoli 200 milijonov.

Filmarji sicer opozarjajo, da subvencije ni zagotovilo za razcvet filma, saj naj bi v državi primanjkovalo filmskih ustvarjalcev, ki bi lahko primerno uporabili ta novi tok denarja. To in ne pomanjkanje denarja je tudi razlog za to, da je bil v zvezni državi Wisconsin zadnji večji filmski projekt izpeljan leta 2003. To je bil športni film režiserja Charlesa Stona III. Mr 3.000. Pa tudi filma o igralcu bejzbola ne noremo označiti kot zares velikega filmskega dosežka.

Kje naj filmarji spijo?
Majhno število ljudi, ki bi znali izpeljati celoten proces nastajanja filma, pa ni edina pomanjkljivost Wisconsina. Država ima menda tudi prešibko hotelsko infrastrukturo. Pri megalomanskih hollywoodskih filmskih projektih običajno sodeluje tudi po več tisoč ljudi in nikomur v Wisconsinu ni povsem jasno, kam naj bi vse te posameznike, ki se seveda nikoli ne bodo zadovoljli s prenočevanjem v hotelih nizke kategorije, namestili.

Pa vendar je Dave Fantle iz filmskega urada mesta Milwaukee (Milwaukee Film Office) optimističen. Sprememb seveda ne moremo pričakovati čez noč - tudi zato ne, ker začne zakon veljati šele leta 2008 -, a nekaj se bo vendarle spremenilo. Kljub trenutnemu betežnemu stanju lokalne filmske industrije Fantle meni, da so glavno upanje mladi filmarji, ki bi z veseljem prišli delati tudi v "zakotni" Wisconsin: "Tako kot mi iščemo mlade obraze, ti mladi obrazi iščejo 'nova obzorja'".

Industrijska družba 20. stoletja
Nekaj upanja za večjo ponudbo "kadrov" ponuja tudi pogled na demografske kazalce države Wisconsin. Prebivalstvo države se je namreč od leta 2000 do leta 2005 povečalo za kar 217.000 ljudi, kar je zelo veliko, če pomislimo, da je vseh prebivalcev Wisconsina nekaj čez 5,5 milijona. Zanimiv pa je pogled na zaposlitevne trende v Wisconsinu. najbolj se namreč povečuje število zaposlenih v proizvodnih dejavnostih, med katereimi najdemo tudi kmetijstvo, rudarstvo in industrijo. V ohlapno opredeljeni kategoriji, v kateri najdemo tudi zaposlene v kulturi, pa se število zaposlenih nič kaj ne spreminja. Morda bo zakon za spodbujanje filmske industrije vendar pomagal preobraziti državo Wisconsin iz še vedno precej ruralne in industrijske družbe v sodobno državo, katere gospodarstvo vodijo soritvene dejavnosti in tako seveda tudi kultura.