Srđan Karanović je posnel več kot 70 dokumentarnih, kratkih igranih in reklamnih filmov ter devet celovečercev: Družabna igra (Društvena igra, 1972), Vonj poljskega cvetja (Miris poljskog cveća, 1977; nagrada FIRPESCI na festivalu v Cannesu leta 1978), Petrijin venec (Petrijin venac, 1980; najboljši jugoslovanski film leta), Nekaj vmesnega (Nešto između, 1983; grand prix v Valencii), Jagode v grlu (Jagode u grlu, 1985), Za zdaj brez pravega naslova (Za sada bez dobrog naslova, 1988; grand prix v Istanbulu), Virdžina (1991; grand prix v Valencii, najboljši jugoslovanski film leta po izboru kritikov), Sijaj v očeh (Sjaj u očima, 2003) in Besa (2009). Je tudi režiser in scenarist kultne televizijske serije Na vrat na nos (Grlom u jagode, 1975). Foto: MMC RTV SLO
Srđan Karanović je posnel več kot 70 dokumentarnih, kratkih igranih in reklamnih filmov ter devet celovečercev: Družabna igra (Društvena igra, 1972), Vonj poljskega cvetja (Miris poljskog cveća, 1977; nagrada FIRPESCI na festivalu v Cannesu leta 1978), Petrijin venec (Petrijin venac, 1980; najboljši jugoslovanski film leta), Nekaj vmesnega (Nešto između, 1983; grand prix v Valencii), Jagode v grlu (Jagode u grlu, 1985), Za zdaj brez pravega naslova (Za sada bez dobrog naslova, 1988; grand prix v Istanbulu), Virdžina (1991; grand prix v Valencii, najboljši jugoslovanski film leta po izboru kritikov), Sijaj v očeh (Sjaj u očima, 2003) in Besa (2009). Je tudi režiser in scenarist kultne televizijske serije Na vrat na nos (Grlom u jagode, 1975). Foto: MMC RTV SLO

Nagrado, ki jo festival evropskega filma na Paliću podeljuje za poseben prispevek k evropski kinematografiji, sta letos prejela hrvaški režiser Lordan Zafranović in srbski režiser Srđan Karanović, na letošnji, 18., izdaji festivala pa bo v okviru selekcije Hommage, namenjene predstavitvam nagrajencev 'Aleksandar Lifka', prikazan tudi izbor filmov obeh režiserjev.
S filmom se je okužil še kot otrok, in sicer v kinoteki. Svojo kariero je začel s snemanjem ljubiteljskih filmov v Domu pionirjev in že pri 15 letih sodeloval na Zveznem festivalu amaterskega filma v Sarajevu, magistriral pa je na praškem FAMU-ju.

Kultni avtor jugoslovanske kinematografije
"Zatem je bilo mnogo festivalov in nagrad, vse do razpada Jugoslavije. To sta nenaravna točka in prelom v mojem življenju in karieri," je dejal Karanović, ki je scenarist ali soscenarist vseh svojih in številnih drugih filmov. Njegova filmografija obsega več kot 70 dokumentarnih, kratkih igranih, namenskih in reklamnih filmov ter igranih celovečercev. Režijo je predaval na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, na New York Universityju, Brooklyn Collegeu, univerzi Wesleyan in bostonski univerzi.
Trenutno stanje v Srbiji opisuje kot inflacijo filmov in televizijskih serij, ki ne dosegajo profesionalne ravni.
Filmi zaradi ljubezni, ne zaradi denarja
Kot pravi, recepta za dober film ni, gre za notranjo kemijo. "Vse svoje filme bi danes posnel drugače. Mislim, da je to naraven občutek," je dodal. Na vprašanje, kdaj je mogoče pričakovati njegov novi film, pa je odgovoril: "Najbolje je, da ne čakate. /… / Rad gledam filme in to mi je dovolj. Ne želim se poditi za denarjem in se razburjati."
Odlomke nekaterih filmov Srđana Karanovića si lahko ogledate v spodnjih videoposnetkih.