Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi (na fotografiji prizor iz ameriškega filma Elena, ki je uvrščen v letošnji program). Foto: 27. festival gejevskega in lezbičnega filma
Festival je bil prvič organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi (na fotografiji prizor iz ameriškega filma Elena, ki je uvrščen v letošnji program). Foto: 27. festival gejevskega in lezbičnega filma
Suzana Tratnik in Brane Mozetič na novinarski konferenci, na kateri sta predstavila program festivala. Foto: BoBo
V filmu 80 dni Axun in Maite, ženski v jeseni življenja, počasi obujata nekoč pretrgano prijateljstvo, ki pa ima v novih, manj represivnih časih in v njunih zrelih letih nepredvidljivo nadaljevanje. Foto: 27. festival gejevskega in lezbičnega filma
Čist preveč muce! je drzen dokumentarec francoske režiserke, fotografinje in queerovske pornografinje Émilie Jouvet, v katerem sedem mladih umetnic potuje s kombijem ter na francoskih in nemških odrih predstavlja svoj neverjeten seksšov, ki je pravcati odrski manifest o feminizmu, seksu, umetnosti in izobraževanju. Foto: 27. festival gejevskega in lezbičnega filma
Na programu letošnjega festivala je tudi Lepota, južnoafriška drama o prikrivanju homoseksualne usmerjenosti v rasno nestrpni družbi, kjer je ravno tako nespremljivo kot biti 'peder' biti 'zamorec'. Film je južnoafriški kandidat za predizbor za tujejezičnega oskarja in 'pink' zmagovalec v Cannesu. Foto: 27. festival gejevskega in lezbičnega filma

Kot piše socialni delavec Tomaž Škorjanc v katalogu 27. festivala in gejevskega lezbičnega filma, najstarejšega tovrstnega filmskega festivala v Evropi in najstarejšega slovenskega mednarodnega filmskega festivala, "ta absurdna podoba nima nič skupnega z realnostjo; tudi tisti, ki pišejo z levico, po petindvajsetem rojstnem dnevu ne postanejo desničarji in še naprej pišejo z levo roko". Prav staranje v LGBT-skupnosti bo ena osrednjih tem letošnje izdaje festivala, ki se bo uradno odprl v Slovenski kinoteki v soboto ob 20.00.

Festival, ki potrebuje policijsko varstvo
Predstavnik organizatorjev Brane Mozetič je na tiskovni konferenci v spremljevalnem programu izpostavil okroglo mizo z naslovom Koga moti festival gejevskega in lezbičnega filma? (na sporedu bo v torek, 29. novembra, ob 12.00 v preddverju Slovenske kinoteke), saj ima festival po njegovih besedah vedno večje težave tudi zaradi prikritih in odkritih nasprotnikov.

Pogled slovenske družbe na homoseksualnost se po Mozetičevem mnenju kaže tudi v skoraj popolni odsotnosti homoseksualne tematike in motivike v slovenskem filmu, saj smo, kot pravi v zadnjih 20 letih dobili kvečjemu en film s tovrstno tematiko. Opozoril pa je tudi na vse bolj zaostreno finančno situacijo; letos, na primer, so se morali pri festivalu zateči k pozivanju obiskovalcev k prostovoljnim prispevkov, saj jim je država namenila le 5.000 evrov dotacije (stroški enega filma pa so od 800 do 1.000 evrov).

Na koncu uvodnega nagovora se je Mozetič spomnil še na vprašanje, ki mu ga je pred kratkim postavila novinarka: "So razmere zdaj boljše v primerjavi z začetki festivala, ki so se dogajali v bolj 'svinčenih' časih?" Da in ne, je o odgovoru naglas razmišljal Mozetič. Po eni strani so še slabše, saj drugi festivali in prireditve ne potrebujejo policijskega varovanja. Dodal je, da bi moralo zaradi tega skrbeti tudi širšo družbo.

Več o programu in spremljevalnih prireditvah festivala preberite tukaj.

Starejši homoseksualci dvojno diskriminirani
Nato je Mozetič besedo predal Suzani Tratnik, ki je spregovorila bolj o vsebinski plati festivala. Napovedala je raznolike filme, tako igrane kot dokumentarne, tako celovečerne kot kratke. Že uvodni celovečerec 80 dni, sicer prvi baskovski lezbični film, bo po njenih besedah uvedel eno rdečo nit festivala, staranje v LGBT-skupnosti.

Kot je v festivalskem katalogu zapisal že omenjeni Škorjanc, tuji avtorji, ki se ukvarjajo z vprašanjem starosti in istospolne usmerjenosti, poudarjajo, "da so istospolno usmerjeni starejši ljudje podvrženi dvojni diskriminaciji: prvič, ker so stari, in drugič zato, ker so istospolno usmerjeni".

Prav s tematiko istospolne usmerjenosti v tretjem življenjskem obdobju se ukvarja tudi ameriški dokumentarec Nema generacija, ki predstavlja pogled na ostarele geje in lezbijke in na njihov socialni položaj: številni so na stara leta zaradi pritiskov okolice spet prisiljeni prikrivati svojo spolno usmerjenost. Čilenska družinska črna komedija Stare mačke pa je pogled na dinamiko med generacijami, natančneje na odnos med ostarelo in dementno materjo in njeno težavno lezbično hčerjo.

Kje so slovenski LGBT-filmi?
Tiskovno konferenco je sklenil Mozetič, ki je napovedal filme z koncev sveta z resnično široko paleto tematik: od nekakšnega dokumentarnega "road movieja" o umetnicah, ki po svetu potujejo s seksšovom, do filma o homoseksualnosti v neonacističnih skupinah. Izpostavil je po njegovem mnenju skrb vzbujajoče dejstvo, da se bo na festivalu predstavil samo en slovenski izdelek, Madonca Blaža Slane. Kljub razpisu za kratke filme z LGBT-tematiko, ki ga je objavilo vodstvo festivala, sta v presojo prispela le dva izdelka, ki pa po kakovosti žal nista ustrezala zahtevam organizatorjev.

Med gosti je Tratnikova izpostavila južnoafriško plesalko Mamele Nyamze, ki bo imela tudi performans na odprtju festivala, in švicarsko filmarko Sylvie Cachin. Omenjeni gostji sta sodelovali pri filmu Boginje, dokumentarca o ženskah v JAR-u, ki raziskuje matriarhalne mite v tej raznoliki družbi. Festival bo obiskal tudi Rikki Beadle Blair, režiser filma FIT, namenjenega osveščanju srednješolcev o raznolikosti v družbi in boju proti homofobiji, ki pa je presegel te izobraževalne okvire in žanje velike uspehe.

V spremljevalni program festivala sodita tudi petkovo odprtje razstave Pari Tanje Ristič v klubu Tiffany na Metelkovi, v sklopu programa Off pa bodo v lokalu Open in v Tiffanyju že ta četrtek in v nedeljo predvajali izbrane filme. Nekateri filmi iz festivalskega programa bodo predvajani tudi v koprskem Mladinskem in kulturnem centru, v celjskem Kinu Metropol in v ptujskem Mestnem kinu.

Na dan boja proti aidsu 1. decembra bo v kinoteki na vrsti projekcija kitajskega dokumentarnega filma Skupaj v režiji Zhao Lianga, na dan kulture, 3. decembra, pa bodo brezplačno prikazali španski film Sarin krik v režiji Juanana Martineza.