Babič, ki je večji del druge svetovne vojne preživel v koncentracijskih taboriščih, je v svet filma vstopil šele ob koncu 50. let kot že uveljavljen gledališki režiser. Takoj po vojni je igral in režiral v mariborskem gledališču, leta 1947 pa je postal umetniški vodja Slovenskega gledališča v Trstu.

Svoj prvenec Tri četrtine sonca je Babič posnel leta 1959, zgodba, ki je posneta po scenariju sodelavca češkega režiserja Františka Čapa Leopolda Lahole, pa v središče postavlja mednarodno skupino povratnikov iz nacističnih koncentracijskih taborišč. Filmska zgodba je postavljena v mestece Mosty, film pa so posneli v Novi Gorici.

V kinoteki bodo na ogled še Veselica, Barva spomina, Trčenje na vzporednicah, Poslednja postaja in V spopadu. Veselica je bila Babičev najuspešnejši film: v kinematografih si ga je ogledalo več kot 50.000 gledalcev, na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju pa je film prejel srebrno areno.

Po snemanjih za zagrebški Jadran film in sarajevskih Bosna film se je leta 1965 Babič vrnil v Slovenijo s filmom Po isti poti se ne vračaj, ki pa po besedah filmskega kritika Zdenka Vrdlovca ni naletel na dober sprejem. Kot je ob poklonu Babiču na spletni strani Kinoteke zapisal Vrdlovec, se je tako razkrila slovenska ksenofobija do sezonskih delavcev, ki so iz drugih republik, zlasti Bosne in Hercegovine, prihajali v Slovenijo. Po isti poti se ne vračaj je po Vrdlovčevem mnenju izvrsten, s primernim odmerkom trdega realizma režiran film o eksistencialnem položaju sezonskih delavcev, ki jih začasno delo na tujem spreminja v izkoreninjence in brezdomce.

Med nagradami, ki jih je prejel vsestranski Babič, so bile zlata in srebrna arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada (1976), tri Borštnikove nagrade ter Prešernova (1981) in Badjurova nagrada (1996) za življenjsko delo.

Retrospektivo so v Slovenski kinoteki pripravili v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, Slovenskim filmskim centrom in RTV Slovenija.