In to je verjetno (eden od) receptov, kako posneti uspešen film. Klemen Dvornik je namreč s svojo komedijo prejel najvišjo oceno občinstva na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Kot je zapisal Dvornik, komedija lahko nasmeji širok krog gledalcev, a je za ustvarjalce najtežji žanr, saj je meja med banalnim humorjem in subtilno inteligentno komedijo zelo tanka. Morda so ravno zato kritiki zelo strogi pri ocenjevanju komedijskega žanra, čeprav ga tudi spoštujejo.
Komedija o resnih stvareh
A Kruha in iger ni zgolj lahkotna komedija; združuje vse. Slovenskemu filmu pogosto očitajo resnost in morbidnost, a Dvornik pravi: "Filmi so resni, ker je svet okoli nas zelo resen, smeha pa je vedno premalo. Dobro je govoriti o težkih stvareh tako, da se ljudje ob tem smejejo." Za končni rezultat pa so pomembni tudi ritem in emocije. Smešno se opazi in funkcionira le, če je pred tem prisotna neka druga emocija.
Scenarij za film je zasnovan po resnični zgodbi. To je Urban Novak povedal Jaši Sketlju, ta pa je s svojim bratom napisal prvo različico scenarija, ki je navdušila urednika Janija Virka. Virk je k projektu povabil Dvornika, režiserka in scenaristka Barbara Zemljič pa je scenarij skrajšala in na novo napisala tiste osebe, ki so se pri krajšanju izgubile. Scenarij je tako že vseboval odlične dialoge, svoje delo pa je Dvornik označil kot nadgradnjo s kadriranjem, atmosfero, igralsko interpretacijo in majhnimi detajli, ki na vajah in snemanju zgodbo oživijo in posamezne elemente združijo v celoto.
Prepisani kmalu na televizijskih zaslonih
Na festivalu je predstavil tudi svoj film Prepisani, nadgradnjo istoimenske spletne nadaljevanke. Zanjo je idejo prispeval Jonas Žnidaršič, ki je v njej tudi igral, odločitev za prenos na filmsko platno pa je nastala na podlagi pritožb gledalcev zaradi prekratkih delov. Prepisani se selijo tudi na televizijo kot dvajsetminutne epizode. S starimi deli bodo pričeli novembra, februarja pa bo mogoče videti šest novih delov.
Dvornikovih »top 5«
In kakšni filmi so mlademu in uspešnemu režiserju všeč? "Filmi, ki me ganejo, nasmejijo. Lepi filmi in napeti filmi." Med svoje najljubše filme prišteva Blade Runner Ridleyja Scotta, Kubricov Barry Lyndon, Spielbergov E. T., Fincherjev Sedem in Hitchcockovo Dvoriščno okno, od slovenskih pa mu je najljubši Tistega lepega dne Franceta Štiglica. Med slovenskimi filmi zadnjih let ga je najbolj navdušil Burgerjev dobro zrežiran in natančen vpogled v zakulisje ustvarjanja gledališke predstave v filmu Ruševine. Od slovenskih režiserjev močno ceni Matjaža Klopčiča, "resničnega avtorja z vizijo", in Karpa Godina z njegovimi kultnimi filmi.
Želje in inspiracije
Režiser svojo inspiracijo najde v življenju. Rad sodeluje z delovnimi igralci, najraje pa bi snemal zgodovinske filme, muzikle, kriminalke in znanstveno-fantastične filme, a za takšne projekte pri nas ni denarja. Med čakanjem na finance za veliki zgodovinski spektakel pa lahko Dvornik vztraja pri cenejših projektih, ki mu grejo prav dobro od rok. Od lastnih realiziranih projektov kot največji uspeh označuje prav film Kruha in iger, poleg tega pa še prenos koncerta Mahlerjeve 8. simfonije in videospot Google me za skupino Dan D.
In stanje slovenskega filma?
Na FSF-ju je bil poleg Dvornika opažen tudi Nejc Gazvoda, še en režiser mlajše generacije, ki je bil s svojim filmom Izlet opažen že v Sarajevu. Dvornik ugotavlja, da so načini pripovedovanja med mlajšimi in starejšimi generacijami režiserjev različni in morda je ravno svežina mladih tista, ki privlači gledalce. Rešitev za slovensko filmografijo, ki filmskim ustvarjalcem le s težavo deli finance, pa ne postavlja v pocenitev produkcije, ampak v to, da država vrne filmarjem denar, ki ga plačujemo z davki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje