Njegov uredniški trud je viden v osmišljenem programiranju in ciklih. Med drugim sistematično, že nekaj jeseni zapovrstjo, na televizijo spravlja svežo bero celovečernih del s Festivala slovenskega filma.

V Ciklu sodobnega slovenskega filma bodo na sporedu še:
· Oroslan, sobota, 10. 10. 2020, TV SLO 1, ob 23.05;
· Jaz sem Frenk, petek, 16. 10. 2020, TV SLO 2, ob 21.00;
· Zgodbe iz kostanjevih gozdov, sobota, 17. 10. 2020, TV SLO 1, ob 23.05;
· Izbrisana, sreda, 4. 11. 2020, TV SLO 1, ob 20.05.
Vsi filmi bodo na voljo tudi na spletnem portalu Televizije Slovenija.

V letošnjem ciklu, ki se je začel konec septembra in bo na sporedu do novembra, je šest celovečercev, kar v slovenskem prostoru pomeni že kar presek filmske ustvarjalnosti. Kaj je mogoče sklepati o domači kinematografiji na podlagi tega vzorca? V oči bije velika razlika med estetskimi, tematskimi in produkcijskimi težnjami mlajše in starejše generacije filmarjev.

Uveljavljeni režiserji – v ciklu so filmi Metoda Pevca, Andreja Košaka in Mihe Mazzinija – posegajo po družbenopolitičnih tematikah in nagovarjajo predvsem slovensko občinstvo. Vsi trije se spopadajo z anomalijami slovenskih družbenopolitičnih elit, pri čemer prednjačijo težave korupcije, izguba verodostojnosti in integritete ljudi na oblasti.

Mlajša generacija filmarjev – v ciklu so večkrat nagrajena celovečerna dela Sonje Prosenc, Matjaža Ivanišina in režijskega debitanta Gregorja Božiča – na filmsko ustvarjalnost gleda precej drugače, meni Iztok Polanc. Lotevajo se "manjših" oziroma intimnih zgodb, že v obdobju snovanja del mislijo na prodor na mednarodne filmske festivale. V primerjavi s starejšimi režiserji imajo zato tudi več avtorske poetike, so formalno drznejši, poigravajo se s filmskimi sredstvi, poslavljajo se od tradicionalne filmske pripovedi. Ogromno dajo na estetsko moč filma in obvladajo tehnologijo, ki lahko doseže (in preseže) mednarodne standarde filmske produkcije.

Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc in Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božiča – z enajstimi vesnami absolutnega zmagovalca lanskega Festivala slovenskega filma – z dovršeno zvočno opremo in vrhunsko fotografijo pričajo o tem, da lahko posamezni elementi filma dosežejo status avtorskega oziroma umetniškega dela.

Kdo zaustavlja slovenski film?
Noben pogovor o slovenski kinematografiji ne more zaobiti ključne anomalije v avdiovizualnem sektorju: odsotnosti korektnega financiranja in problematičnega odnosa države do filmarjev. Zgolj zadnje – in ne kakšno pomanjkanje ustvarjalnih avtorjev, veščih producentov ali dobrih zgodb – preprečuje zdrav razvoj slovenskega filma. Iztok Polanc pravi, da imamo vso potrebno infrastrukturo, za razcvet industrije manjka le denar.

V času snemanja podkasta je iniciativa #zaslofilm objavila videospot, v katerem filmski delavci in delavke družno opozarjajo na sistematično izčrpavanje slovenske kinematografije. Država domačim filmskim produkcijam že mesece dolguje izplačila za že zdavnaj opravljena dela. Gre za drastično in boleče nazadovanje, ki je že tako podhranjeni avdiovizualni sektor spravil do roba preživetja.

Kdo je ustavil slovenski film? Filmski delavci in delavke v času Festivala slovenskega filma opozarjajo na izumiranje slovenskega avdiovizualnega sektorja.