A film Unknown White Male se lahko pohvali z oznako dokumentarec, ki se mu je uspelo prebiti do vrat oskarjevskih nominirancev za to filmsko zvrst. V filmu režiser spremlja življenje britanskega bančnika, ki se začne resno ukvarjati s fotografijo in se poleti leta 2003 znajde na Coney Islandu brez najmanjše ideje, kdo je ali kako je prišel tja.
Frey je dal dobro lekcijo
A zadnji tedni so bili za Američane dobra lekcija, kako ne gre verjeti vsemu, kar nastane v glavi režiserjev, pisateljev in drugih umetnikov. Dobra lekcija zanje je bil roman Jamesa Freya A Million Little Things, ki ga je celo Oprah priporočila kot dobro dokumentarno branje, nato pa se je izkazalo, da je avtor svoje življenje zelo svobodno opisal. Tokrat se Američani nočejo še enkrat opeči.
Več filmskih kritikov je po navdušenju nad filmom, ki se je v ZDA začel vrteti pred nekaj dnevi, priznalo, da se jim vsaj nekaj prizorov zdi zelo dvomljivih, zato bi bilo treba preveriti, ali se za dokumentarcem skriva prevara. A Murray zavzeto trdi, da je vse čista resnica in da se nekdanjemu prijatelju iz mladih let ni pridružil pri smešenju gledalcev.
Dokazi za skeptike
Britanca naj bi se srečala nekaj mesecev po začetku amnezije, in kot je dejal režiser, se je bilo zanj zelo težko odzvati na tako osebno stvar. Z Bruceom je zdaj živel že nekaj časa in nikoli se mu ni zazdelo, da bi delno izgubo spomina vse le igral. Pravzaprav je prepričan, da ima v rokah veliko dokazov, ki govorijo v prid resničnosti zgodbe. V filmu Unknown White Male (Neznani beli moški) gledalci spremljajo, kako si Bruce prizadeva, da bi se znova znašel v življenju. Nekaj filmskega gradiva je posnel že Bruce sam, režiserju pa je predal tudi nekaj domačih videov še iz življenja pred izgubo spomina.
Murray ni posnel strogega dokumentarca
Film se je pod drobnogledom dvomljivcev znašel tudi zato, ker si Murray ni prizadeval za temeljito raziskovalni film, ampak v njem riše precej impresionistično podobo dogajanja. Celo režiser sam priznava, da so nekateri prizori zaigrani, a njihov namen je le, da bi gledalcem pobliže prikazali dokodke, ki jih sam ni spremljal s kamero, a lepo prikazujejo, kakšna je izguba spomina. "Igrani prizori so le ilustrativni. Odvedejo vas nazaj k bistvu izkušnje, ne da bi bili dobesedna rekonstrukcija," jih upravičuje Murray.
Prav tako pa Murray vztraja tudi, da je film pomemben prispevek k dokumentarnemu žanru, saj gledalcem dovoljuje, da se sami postavijo na mesto "analiziranega objekta". Prav svobodni pristop naj bi jim namreč omogočil, da doživijo, kako je prvič doživljati nekatere stvari, kot je na primer surfanje. "Zgodba je skoraj predobra, da bi bila resnična. A prav zato imam rad snemanje dokumentarcev, ker je včasih realnost bolj čudna kot domišljija," je za konec povedal britanski režiser.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje