Ta teden je na Dunaju v poslanskem klubu SPÖ potekala razprava, na kateri je igralec Harald Krassnitzer poudaril, da so javna sredstva za kinematografijo očitno prenizka, hkrati pa televizija ORF domače filmske ustvarjalce pušča, "da crknejo na dolgi rok".

Programski direktor televizijske hiše ORF Wolfgang Lorenz je na očitke med drugim odgovoril s podatkom, da v filmsko industrijo letno vlaga okoli 100 milijonov evrov, več od tega pa pravi, da preprosto ne zmorejo. Sam meni, da bi bilo za reševanje stanja filma pomembnejše sprememba političnih okvirov, in se strinja, da bi bilo treba organizirati okroglo mizo štirih pristojnih ministrstev, ORF-a in filmarjev.

Kritike na programsko zasnovo javne televizije
Tako kot na debatah, ki so jih pripravili v okviru Dunajskega medijskega sejma, je bil tudi tokrat ORF tarča kritik, ki pa jih Lorenz zavrača z besedami, da je ORF za filmarje edini zanesljivi partner v tej državi. Kritike so se nanašale predvsem na uporabo dohodkov od naročnine v višini 462,8 milijona evrov (okoli 210 milijonov evrov od državljanov izterjane radijske naročnine pripada državi in deželam), programsko zasnovo javne televizije in njeno vse večja usmerjenost v oglaševanje. Očitali so tudi, da avstrijske filme predvajajo prepozno in da jih premalo oglašujejo.

Potreba po filmskem vrhu v državi
Lorenz je prepričan, da sta potrebna politično nova postavitev kinematografije in skupno srečanje predstavnike ministrstev, dežel in skladov. Krassnitzer pa je še poudaril, da se odgovornost že predolgo prelaga sem in tja med ORF in politiko. Zbrani so tudi poudarili, da pogrešajo filmski vrh v državi in da že dolga leta iščejo politika, ki bi si vzel za glavno nalogo spodbujanje filma.

Trenutno ima Avstrijski filmski inštitut okoli 12 milijoni evri, torej približno enako vsoto kot leta 1998, medtem pa so se stroški filmske produkcije dvignili za približno tretjino. Sredstva Avstrijskega televizijskega sklada stagnirajo pri okoli 7,5 milijona evrov.