Kaj je avtor zapisal o seriji, preberite v nadaljevanju.

Vrhovi pomembne točke že od nekdaj
Prav trojka duhovnost-umetnost-rekreacija najbolje opiše ključne vidike geografskih vrhov, ki so hkrati tudi vrhovi naše zgodovine in kulturne dediščine, s tem pa tudi bistvo dokumentarne serije v njeni večplastnosti. V zgodovini lahko ugotavljamo, zakaj so bili ti kraji tako aktualni in priljubljeni: že v času pred krščanstvom so vrhovi bili ne samo izjemne strateške točke, ampak tudi sveti prostori, na njih arheologi še danes redno odkrivajo svetišča in grobišča; v času krščanstva so nekdanje kultne točke zamenjale božje poti, kamor so se zgrinjale množice vernikov (takšna množičnost je bila značilna za obdobje srednjega veka, baroka in bila nato obnovljena v poznem 19. stoletju), ki so omogočile razvoj posameznih krajev, tudi v smislu komunikacije v najširšem pomenu besede in gospodarstva. Še prav posebej pomembno pa je, da so bili romarji pobudniki nastanka likovnih, glasbenih, literarnih umetnin ter številnih šeg in navad; prinašali so denar, omikani duhovniki pa so z njim znali privabiti različne umetnike. Tako okrašene cerkve so v časih, ko še ni bilo ne duha ne sluha o sodobnih medijskih oblikah, kot sta televizija in splet, vernike usmerjale k višjim ciljem in jih, večinoma nepismene, vizualno opismenjevale.

Raznolikost slovenskih pokrajin in kulturnih spomenikov
Ustvarjalci oddaje vsako leto (letos so bili to režiserji Aleš Žemlja, Marko Cafnik in Boštjan Vrhovec ter snemalci Bernard Perme, Aleš Živec, Uroš Hočevar in Jure Nemec) pripravijo štiri dele, v katerih želijo predstaviti različne slovenske pokrajine, zato so se odpravili v ljubljansko okolico proti Gorenjski, v Loško dolino na Notranjskem, na Štajersko in Primorsko.

V prvi oddaji – SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM predstavljajo vrh, ki je danes priljubljen izletniški cilj in vrhunski umetnostni spomenik, saj je eden najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških ambientov pri nas. Na vrhu je velika cerkev sv. Primoža in Felicijana, manjša cerkev sv. Petra, kapela, gospodarsko poslopje in nekdanja mežnarija z gostiščem. V Primoževi cerkvi so ob arhitekturi pomembne zlasti poznogotske freske z zgodnjerenesančnimi slogovnimi elementi iz zgodnjega 16. stoletja, ki sodijo v vrh našega srednjeveškega stenskega slikarstva. Vrh je povezan z zgodovino Kamnika, saj je vedno spadal pod mestno župnijo, s sv. Primožem pa sta povezana tudi umetnostna zgodovinarja in domačina iz neposredne kamniške soseščine - France Stele in Emilijan Cevc, ki ju poznamo kot izjemna strokovnjaka in ljubitelja slovenske umetnosti. Ekipa je vrh spremljala skozi leto in zajela utrip v različnih letnih časih in vremenskih razmerah, ki niso ustavili ne romarjev ne rekreativcev.

V drugi oddaji – KRIŽNA GORA NAD LOŽEM predstavljajo nekoč znamenito romarsko božjo pot Notranjcev, Dolenjcev in Primorcev. Visoka gora je od nekdaj imela strateški pomen za Loško dolino, ljudje so se na vrh zatekali tudi v času turških vpadov. Zaradi slovesa in naraščajočega števila romarjev so v času baroka v sredini 18. stoletja postavili kapele križevega pota ter sezidali novo cerkev in jo bogato opremili. Posebej znamenit je cikel oltarnih podob slikarja Fortunata Berganta, ki velja za najbolj domačega med našimi baročnimi slikarji. Naslikal je tudi križev pot za stiško baziliko, ki so ga uporabili za papežev križev pot v Koloseju na veliki petek v svetem letu 2000. Ustvarjalci oddaje predstavljajo zgodovino in utrip Križne gore ter ljudi, ki so s temi kraji povezani, med njimi tudi župnika Janeza Kebeta.

V tretji oddaji – ŠMARSKI TRIPTIH je televizijska ekipa obiskala kar tri vrhove, ki vsako leto oživijo sredi avgusta in jih romarji obiskujejo drugega za drugim: Sladka gora, Tinsko in Sv. Rok nad Šmarjami pri Jelšah. Te cerkve je s starši obiskoval tudi mali Anton Martin Slomšek, shodi pa so še danes zelo obiskani in so zaradi značilnih lokalnih šeg in navad izjemno doživetje, kar so posneli tudi za oddajo. Med posebnostmi naj omenimo obredni ples romarski vrtec na Sladki gori, večerno procesijo na Tinskem in škofovo pridigo na zunanji prižnici pri sv. Roku. Te cerkve pa so tudi veliki umetnostni spomeniki in prava paša za oči, saj sta na vrhu Tinske gore postavljeni kar dve cerkvi, Sladka gora in Sv. Rok pa predstavljata vrh slovenskega baroka. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo se združujejo v celostne umetnine, ki so slikovito umeščene v pokrajino.

Četrta oddaja – KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO predstavlja vrh, ki je bil vedno del mejnega prostora med Italijo in Slovenijo. Cerkev s samostanom so ustanovili goriški plemiči in obiskovali romarji različnih narodov. To je zaznamovalo zgodovino tega kulturnega vrha, ki je doživljal boljše in slabše čase, tudi razdejanje v prvi svetovni vojni, danes pa je pomemben del življenja obeh Goric. Za Kostanjevico že dve stoletji skrbijo patri frančiškani, v grobnici so pokopani francoski kralji Burboni, po katerih je dobila ime tudi sorta vrtnic, na Kostanjevici pa je deloval slavist in jezikoslovec p. Stanislav Škrabec, po katerem so poimenovali tudi knjižnico v samostanu. Božja pot je vedno veljala za slovensko, ker pa združuje slovenski in italijanski kulturni prostor, je oddaja delno posneta tudi v italijanskem jeziku.

Odzivi na serijo med gledalci
Spoznavanje naše kulturne preteklosti je seveda glavni motiv in rdeča nit serije Kulturni vrhovi, ki je sicer skrbno študijsko zastavljena, vendar ni predstavljena na akademski način, ampak kot kulturno popotovanje voditelja, ki je hkrati tudi protagonist serije. V njej namreč predstavi lastne interpretacije vrhov in osebne spomine, s tem pa pritegne in angažira gledalca, da se mu pridruži na fizični in duhovni poti ter se simbolno pridruži vsem nekdanjim romarjem in današnjim rekreativcem. Številni odzivi na dosedanje oddaje pričajo, da se je serija priljubila gledalcem, ki večkrat povedo, da jim je izhodišče za izlete po Sloveniji, hkrati pa celo predlagajo nove vrhove. Gledalci cenijo, da Televizija Slovenija pride v različne kraje ter predstavlja njihovo dediščino. To so letos posebej poudarili na predpremierah v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah in v knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici. Prva oddaja bo na sporedu v nedeljo, 16. decembra, okoli 22. ure na prvem programu (s ponovitvijo v torek popoldan na drugem programu); oddaje si bodo sledile ob nedeljah, zadnja pa bo 6. 1. 2013 sklenila prazničen čas.