Oglas
Na Tajvanu rojeni Hov si je leta 1983 za novo domovino izbral Kitajsko, od koder pa so ga oblasti leta 1988 izgnale zaradi izražanja podpore študentom, ki so na Trgu nebeškega miru organizirali prodemokratične demonstracije. Hov ni nikoli nehal sanjati o vrnitvi na "celinsko Kitajsko" in je vedno znova razmišljal, kako bi dosegel preklic sodbe iz leta 1988.
Lahko načrt pokvari državna subvencija?Rešitev je našel v filmu. V zadnjih letih je Hov napisal scenarij za fantazijski film o kačji vili, ki se zaljubi v šolarja. Ker zgodba temelji na starodavni kitajski legendi, Hov upa, da bo film Kitajce navdušil in mu kot avtorju omogočil obisk Kitajske. Če bo visokoproračunski film, ki naj bi na filmska platna zarisal pravo sanjsko pokrajino in oživil najbolj neverjetna bitja iz kitajske mitologije, zares navdušil Kitajce, lahko Hov zares upa, da se bo smel prikazati v svoji "drugi" domovini. Pri pridobivanju dovoljenja za vstop na celino pa mu prav nič ne bo pomagalo to, da bo film, katerega proračun naj bi znašal kar okoli 60 milijonov evrov, nastal z izdatno pomočjo tajvanske vlade. Tajvan (tako imenovana otoška ali mala Kitajska) in Kitajska sta namreč še vedno sovražni državi, ki pogosto "rožljata" z orožjem.
Pogum mu je vlil Ang Lee
Hov Dedžjang je več let okleval z odločitvijo za "zagon" fantazijske filmske produkcije. K novačenju sodelavcev za snemanje filma ga je med drugim spodbudil uspeh rojaka Anga Leeja, ki je letos s filmom Gora Brokeback osvojil oskarja za najboljšega režiserja. Da je ravno na stari legendi zasnovan fantazijski film pravi žanr za uspeh, pa se je Hov domislil ob ogledu Disneyjevega animiranega filma Mulan.
Pri izbiranju legende, ki bi jo veljalo prenesti na film, se Hov Dedžjang ni "mučil" s prebiranjem zares ogromnega korpusa kitajskih legend. Ker bodo tudi liki v njegovem filmu govorili angleško, je Hov preprosto izbral tisto kitajsko zgodbo, ki so jo kot povsem prvo kitajsko legendo prevedli v angleški jezik. To je Legenda o beli kači.
Iskanje svobode v komunistični Kitajski
Življenjska zgodba 49-letnega Hova Dedžjanga je prav nenavadna. Čeprav Tajvan še danes velja za "svobodnejšo in liberalnejšo od obeh kitajskih držav", pa je Hov z otoka pobegnil ravno zaradi politične represije nad umetniki. Leta 1979 je Hovova skladba Heirs of the Dragon (Zmajevi dediči) postala najbolje prodajani singel v kitajsko govorečih državah, tajvanska oblast pa je pevcu ukazala, da pesem posname na novo in jo opremi z domoljubnim besedilom. Hovu je bilo vsega dovolj in odločil se je za selitev na Kitajsko.
Tam je kmalu doživel še hujšo krizo identitete. Če je poprej še upal, da bo na celini našel ugodnejše okolje za ustvarjanje, je po krvavi zadušitvi demonstracij na Trgu nebeškega miru spoznal pravo resnico o Kitajski. Zaradi podpore protestnikom je lahko izbiral med odhodom v zapor in odhodom na Tajvan. Izbral je zadnjo možnost in se tako vrnil tja, kjer prav tako ni mogel upati na umetniško svobodo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje