Leonardo DiCaprio bo v prihajajočem filmu upodobil svojega soimenjaka Leonarda da Vincija. Foto: AP
Leonardo DiCaprio bo v prihajajočem filmu upodobil svojega soimenjaka Leonarda da Vincija. Foto: AP
Walter Isaacson: Leonardo da Vinci
Film bodo posneli po knjižni predlogi Walterja Isaacsona, ki bo izšla oktobra. Foto: Amazon

Zdaj že urbana legenda pravi, da se je DiCapriova mama še med nosečnostjo odločila sina poimenovati Leonardo, ker naj bi malček v trebuhu prvič brcnil, ko si je v enem od italijanskih muzejev ogledovala sliko Leonarda da Vincija.

Dobrih štirideset let kasneje pa sta se za odkup avtorskih pravic s sedemmestnimi zneski v preteklih dneh potegovala studia Paramount in Universal, pri čemer si jih je na koncu zagotovil slednji. DiCaprio pa ne bo zgolj nastopil kot Leonardo, temveč bo z Jennifer Davidsson zasedel tudi producentsko mesto prek njune produkcijske hiše Appian Way, poroča portal Deadline.

Avtor več biografskih uspešnic
Avtor knjige, ki bo oktobra izšla pri založbi Simon & Schuster, Walter Isaacson je znan tudi po biografiji Steva Jobsa, po kateri je Danny Boyle posnel film z Michaelom Fassbenderjem v naslovni vlogi. Gre za nekdanjega urednika revije Time, ki je tudi avtor knjižnih uspešnic o Benjaminu Franklinu in Albertu Einsteinu. Po slednji je National Geographic posnel televizijsko serijo Genius (Genij), v kateri je Einsteina upodobil Geoffrey Rush, serija pa je bila deležna tudi nominacije za nagrado emmy.

Po besedah založnika se je Isaacson pri pisanju svojega zadnjega dela opiral na Leonardove zapiske, da je pristneje stkal pripoved, ki povezuje njegov pristop k umetnosti in znanosti z njegovo nenasitno radovednostjo in domišljijo.

Italijanski ustvarjalni genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost, Leonardo da Vinci, se je rodil leta 1452 v kraju blizu Vincija v Toskani. Ta slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj je bil nezakonski sin firenškega notarja Piera da Vincija. Zanimivo je, da se v sodobnem času dolgo ni vedelo, kdo je bila Leonardova mati in obstajale so mnoge špekulacije o njeni identiteti.

V tem letu objavljena prelomna odkritja
Letos pa je Martin Kemp z Oxfordske univerze razkril svoje odkritje, da je bila Leonardova mati revna sirota Caterina di Meo Lippi, ki je živela v propadajoči kmečki hiši v bližini Vincija in se je z vsega 15 leti usodno zapletla s 25-letnim ambicioznim notarjem. To in še nekatere druge ugotovitve, povezane s tem renesančnim genijem, je Kemp spomladi objavil v knjigi Mona Lisa: The People and the Painting, ki je nastala v soavtorstvu z Giuseppom Pallantijem.

Med Leonardovimi najbolj znanimi slikarskimi deli so Madona z otrokom (okoli 1474), Sv. Hieronim (okoli 1480), Dama s hermelinom (1485), freska Zadnja večerja v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495-97) in Mona Liza (1503-06). Zapustil je številne znanstvene zapiske, napisane v zrcalni pisavi. Kot slikar je bil po eleganci forme in umirjeni harmoniji barv pravo nasprotje Michelangela Buonarrotija, drugega velikega renesančnega umetnika in sodobnika.

Za Leonarda da Vincija je bilo značilno, da je po načelu "znati opazovati" proučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku. Umrl je v Franciji pri starosti 67 let.