Kot je opozoril Jožko Rutar, direktor Slovenskega filmskega centra (SFC), sovpada tudi z 20-letnico delovanja SFC-ja oziroma njegovega predhodnika Filmskega sklada RS, ustanove, ki je nastala na pobudo filmskih delavcev, in prve takšne institucije na področju t. i. nove Evrope, po kateri so se zgledovale tudi podobne ustanove v drugih državah.
Rekordna bera prijavljenih filmov
Letošnji festival ima po besedah vodje festivala Igorja Prassla rekordno bero prijavljenih filmov – prejeli so kar 146 prijav. Od tega je v tekmovalni program vključenih 14 celovečernih filmov – sedem domačih igranih filmov, šest igranih koprodukcij in celovečerni dokumentarni film. Izbor je opravil programski odbor, v katerem sta poleg Prassla še filmska in gledališka publicistka ter podiplomska študentka v Giessnu Katja Čičigoj in Bojana Bregar, "intelektualna filmska prekerka," filmska kritičarka, članica filmskega podcasta Filmflow in članica Društva za uveljavljanje kratkega filma Kraken.
Prassel je poudaril, da je delo selekcijske komisije pomembno ne samo zaradi analitičnega pristopa pri izboru filmov, temveč tudi ker so program festivala zasnovali s premislekom o njegovi dramaturgiji, tako glede uvrstitve filmov v posamezne programske sklope kot glede zaporedja filmov.

Posebna pozornost kratkim filmom
Odločili so se tudi, da posebno pozornost posvetijo kratkometražnim filmom. Ne le, ker je bilo teh letos prijavljenih kar okoli sto, temveč tudi zato, ker je kratka forma ob lanskem sušnem letu oziroma politično povzročeni recesiji v produkciji celovečernih igranih filmov tako rekoč rešila lansko edicijo festivala. Poleg tega, poudarja Prassel, so ti filmi zelo kakovostni. Zato so poleg posebnih programov kratkih filmov in študijskih kratkih filmov v tekmovalnem programu kratke filme uvrstili tudi kot predfilme k projekcijam celovečercev.
Spletna televizija bo delovala 24 ur na dan
Letošnji festival prinaša še eno novost, ki bo festival približala tudi tistim, ki se v Portorož med 15. in 20. septembrom ne bodo mogli odpraviti. V sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) bodo njeni študentje vodili spletno Akademsko televizijo AKTV in prenašali festivalsko dogajanje. Na tej bo potekal neposreden prenos vseh pogovorov z avtorji (Zajtrki z avtorji), del strokovnih dogodkov, pripravljali bodo kroniko festivala in različne prispevke, na pogovore vabili avtorje celovečercev, v preostalem času pa bodo predvajali izbor filmov, ki so bili prijavljeni na festival, a se v njegov program niso uvrstili, ter filmov iz arhiva Slovenskega filmskega centra od 50. let do danes. Kot so povedali Jan Marin, Aljaž Bastič in Jaka Krivec, študentje AGRFT-ja, gre za nadgradnjo akademijskega sodelovanja s festivalom, ki bo letos potekala ves dan v času festivala.
Strokovni program o distribuciji, urejanju pravic, filmski vzgoji, zakonu o SFC-ju
Festival bo pospremil tudi strokovni program, ki je namenjen usposabljanju, izmenjavanju dobrih praks in navezovanju stikov na področju filma, pripravljajo pa ga Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, SFC in Zavod AIPA. Koordinatorica programa Sabina Briški je povedala, da vsako leto skušajo najti presek aktualnih domačih tem z mednarodnim vidikom. Letos bo tako posebna pozornost namenjena kinematografski distribuciji. Potekal bo tudi tradicionalni, tokrat dvodnevni seminar AIPA – Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije; ta bo odpiral vprašanja urejanja pravic na avdiovizualnih delih in pogosto zanemarjenih pravic t. i. avtorjev prispevkov. Na predstavitvi domačih pobud bodo predstavili še rezultate prvega leta izvajanja nacionalnega filmskovzgojnega programa v organizaciji Art kino mreže, priložnosti za uveljavitev amaterskih filmov in filmski podcast Filmflow, ob koncu pa se bodo posvetili zadnjim petim letom od sprejetja zakona o Slovenskem filmskem centru in smernicam za filmsko dejavnost v prihodnje.
Letošnja Badjurova nagrajenka je ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih producentk Dunja Klemenc. Njej bo v veliki dvorani portoroškega Avditorija posvečena razstava, ki jo pripravlja Slovenska kinoteka, dan pred odprtjem festivala pa bo v portoroškem amfiteatru predvajan film Nikogaršnja zemlja, pri katerem je sodelovala kot ena izmed producentk.
Program letošnjega festivala se v portoroškem avditoriju začne že 10. septembra, in sicer s programom za otroke in mlade. Vrtčevskim otrokom in prvi triadi osnovne šole bo namenjen program animiranih filmov, srednješolcem program slovenskih kratkih filmov, predvsem tistih študentskih filmov, ki so bili na festivalu predvajani že lani, tretji del programa pa v posvetilu letošnji Badjurovi nagrajenki prinaša celovečerni film Hane SlakTea.

Festival se bo sklenil s posebno projekcijo, posvečeno letos tragično umrlemu režiserju in fotografu Juretu Breceljniku – film Terra Magica so po njegovi nenadni smrti dokončali njegovi sodelavci – in predstavitvijo zmagovalnih filmov v Portorožu, od koder se bodo 23. septembra preselili v Slovensko kinoteko.