Uvodni film festivala Vicky Cristina Barcelona Woodyja Allena, v katerem se režiser poda na ljubezenski potep po katalonski prestolnici, je tudi uvod v letošnjo sekcijo Fokus, v katerem se s šestimi režiserji in devetimi filmi predstavlja sodobni katalonski film, ki doživlja v zadnjih letih veliki preporod. Najzanimivejša dela zadnjih let naj bi sodila v eksperimentalni okvir dokumentarcev, pri čemer sta najbolj vidna José Luis Guerin (V Silvijinem mestu ter Fotografije .. v Silvijinem mestu) in Joaquín Jorda (Onstran ogledala).

V tekmovalni sekciji Perspektive se nam predstavljajo mlajši režiserji, ki se potegujejo za nagrado vodomec, tematika njihovih filmov pa je večinoma odraščanje in življenje v različnih getih. Sekcija Predpremiere združuje filme iz velikih festivalov, večino katerih domači distributerji tudi odkupijo, tako da so potem tudi na rednem sporedu slovenskih kinematografov.

Predpremiere: Tisti, ki bodo kmalu tudi drugje po Sloveniji
Sekcija tako prinaša tudi zmagovalce Cannesa, in sicer z zlato palmo nagrajeni francoski film Razred, v katerem igrajo resnični pariški srednješolci, film Gomora, zmagovalca velike nagrade festivala (Grand prix), posnet je po istoimenskem romanu Roberta Saviana in neposredno spregovori o neapeljski nasilni združbi organiziranega kriminala "camorra". Poleg tega si bomo lahko ogledali tudi berlinskega zmagovalca Elitni vod, politični triler o nasilju elitnih policijskih enot v Braziliji ter najboljši film Sundancea Oče naš, kjer gre Mehičan iskat svojega očeta v New York in doživi temno stran ameriškega sna.

Poleg tega si lahko ogledamo tudi Shine a light, portret skupine Rolling Stones v režiji Martina Scorseseja, in izraelski Valček z Baširjem, ki se poda na iskanje resnice o izraelskem napadu na palestinska begunska taborišča v Libanonu leta 1982. Zaradi pomanjkanja dokumentarnih posnetkov se je režiser odločil zadevo predstaviti skozi animiranost.

Kralji in kraljice s starimi mački
Dokumentarnih posnetkov ne manjka letošnjemu srebrnemu medvedu. Standardni postopek se namreč ukvarja z zloglasnimi fotografijami iz Abu Graiba, nahaja pa se v sekciji Kralji in kraljice, ki prinaša velika imena sodobnega filma, kot so brata Dardenne, Werner Herzog, Takeshi Kitano, Mike Leigh in Eric Rohmer. Med njimi sta tudi Emir Kusturica s svojim portretom Maradone ter Andrzej Wajda s Katinom, filmom o pokolu v Katinskem gozdu, kjer so leta 1940 sovjetski vojaki pobili okoli 15.000 poljskih oficirjev, policistov in intelektualcev, zločin pa naprtili Nemcem. Film se ukvarja predvsem z družinami ubitih, ki so čakali na vrnitev svojcev, med njimi je bil tudi režiser, ki je čakal svojega očeta.

Od mainstreama do ekstravagance
Panorama svetovnega filma prinaša stvaritve z vseh celin in festivalov, med drugim tudi Mogočneža ter Vprašanje človečnosti. Prvi je še tretji letošnji canski zmagovalec, ki portretira Giulia Andreottija, eno osrednjih osebnosti povojne Italije, slednji pa psihološki triler o uslužbencu, ki začne svojo korporacijo (in z njo celoten sistem) spoznavati kot zlobno fašistoidno tvorbo.

Proti vetru združuje avtorje, ki s svojimi pristopi kljubujejo prevladujočim smernicam, Ekstavaganca je namenjena tistim z boljšim želodcem, pri čemer je letos v celoti evropska za razliko od prejšnjih let, ko so predvladovali filmi z Daljnega vzhoda.

Letošnja Retrospektiva je posvečena indijskemu režiserju Adoorju Gopalakrishnanu in britanskemu Terencu Daviesu, Posvečeno pa prinaša tri filme Želimirja Žilnika. Poleg tega pa si bomo v sekciji Svet na kratko lahko ogledali 17 kratkih filmov iz vseh vetrov.

Premiera novega Kozoletovega filma
Letošnji Liffe nam bo postregel tudi s slovensko premiero, to je film Za vedno Damjana Kozoleta. Posnet je bil v Kozoletovem stanovanju, v glavnih vlogah pa nastopata Dejan Spasić in Marjuta Slamič, ki je za vlogo prejela nagrado vesna na zadnjem Festivalu slovenskega filma. Film, ki je doživel svetovno premiero v Rotterdamu, bo prvič v Sloveniji predvajan 16. novembra ob 17.45 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Med festivalom se lahko pogovorite z mnogimi režiserji, ki so prišli predstavljat svoja dela. Med njimi ni velikih imen, ravno zato pa so tudi bolj dosegljivi in dovzetni za pogovor z vsakim obiskovalcem.

Pa še to: lani je bilo do začetka festivala prodanih 25.000 vstopnic, letos pa že 33.300.

Blaž Kosovel