Oglas
Tiha svetloba mladega mehiškega in obetavnega režiserja Carlosa Reygadasa je 142-minutna lirična pripoved o sodobni menonitski družini sredi veličastnih širjav severne Mehike.
Unikatnost filma tako ne temelji toliko na zgodbi, temveč na postavitvi te klasične človeške zgodbe v asketsko skupnost, ki ji narekujejo druge norme in običaji.
A čeprav Tihi svetlobi - dobitnici nagrade žirije v Cannesu - nedvomno ne moremo očitati estetskih pomakljivosti (razen morda najbolj neprivlačnih protagonistov in prizora seksa na velikem platnu), pa je film tudi za festivalskega gledalca prepočasen. Mnogi so tako projekcijo predčasno zapustili, občasno pa smo tudi sem ter tja zališali kakšen glasen vzdih in nenehno prižiganje mobilnikov za preverjanje ure.
V Silvijinem mestu
V Silvijinem mestu, ki ga na Liffu lahko gledamo v sekciji Fokus (Katalonski film), pa gre režiser Jose Luis Guerin še korak dlje. Če je bila v Tihi svetlobi v ospredju pokrajina, je tu v prvem planu mesto.
Celoten film temelji na nekakšni premisi V čakanju Godota - vidimo dekle, nato pa fanta, ki dekletu sledi po ulicah in trgih neimenovanega španskega mesta. In čeprav avtor trdi, da film povzema elemente Hitchcocka in Godarda, gre v bistvu za zgodbo o zalezovanju - in to še dolgočasno.
Dialoga praktično ni, lahko se le zahvalimo, da traja izdelek manj kot uro in pol. Gre za izvrsten primer filmskega izdelka, ki daje umetniškemu filmu med bolj povprečno množico negativen prizvok in V Silvijinem mestu lahko mirne duše izpustite iz svojega natrpanega liffovskega urnika.
Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje