MOL želi z ustanovitvijo javnega zavoda Kinodvor trajno zagotavljati javni interes na področju filmske umetnosti, poleg tega pa bo Ljubljana dobila pravi mestni kino. Načelnik oddelka za kulturo Uroš Grilc je med drugim pojasnil, da je odločitev Slovenske kinoteke, da prvega aprila letos zapre Kinodvor, prisilila MOL k ažurnemu ukrepanju. Odločitev za ustanovitev manjšega javnega zavoda temelji na treh argumentih.

Trije argumenti za Kinodvor so:
- na področju filma v Slovenji ne delujejo dovolj močna ali med seboj povezana društva ali zasebni zavodi, ki bi lahko prevzeli v upravljanje delovanje umetniškega kina v vseh njegovih funkcijah;
- organizacijska oblika javnega zavoda omogoča, da bo delovanje umetniškega kina stabilno in da je z natančno opredelitvijo poslanstva in nalog javnega zavoda v ustanovitvenem aktu jasno opredeljena javna služba;
- javni zavod Kinodvor bo lahko postal prostor mrežnega povezovanja vseh akterjev, ki delujejo na področju filma v prestolnici in širše, kar je opredeljeno tudi v ustanovitvenem aktu.

Občinstvo željno umetniškega filma
Tovrstni kino je po mnenju predlagateljev nepogrešljivi del sodobne kulturne podobe mesta, saj komercialni kinematografi v svojih mrežah tovrstne umetniške filmske produkcije ne prikazujejo, v Ljubljani pa obstaja občinstvo, ki je željno tovrstnih filmov. O tem priča zlasti izjemen obisk filmskih festivalov, ki potekajo v Ljubljani, in njihova vse večja odmevnost doma in v tujini.

Z ustanovitvijo javnega zavoda bo MOL izkazal dolgoročni javni interes na področju filmske umetnosti, prebivalcem in obiskovalcem MOL-a pa bo trajno zagotovila ustrezno ponudbo kakovostne in zahtevnejše filmske produkcije. Umetniški kino je v vseh prestolnicah tudi obvezni del ponudbe znotraj kulturnega turizma.

Poslanstvo mestnega kina ni le prikazovanje filmov, temveč tudi izvajanje programov filmske in kulturne vzgoje v sodelovanju s šolami in promocijske aktivnosti pri razvijanju filmske kulture, se pravi izobraževanje gledalcev in spodbujanje kritičnega odnosa do podanih vsebin. Pri snovanju Kinodvora v letu 2002 je bilo zamišljeno, da bo Kinodvor postal matična ustanova za mrežo artfilmov v večjih slovenskih mestih, se vključil v evropsko mrežo in oblikoval filmske festivale avtorskega filma, je dejal Grilc.

Ta ambicija je vezana na dogovor z ministrstvom za kulturo, vendar ostaja relevantna, čeprav imajo umetniški kinematografi v drugih slovenskih mestih precejšnje težave, kar nekaj pa jih je v tem času zaprlo vrata. Velja pa poudariti, da tudi Evropska komisija evropski avdiovizualni kulturi namenja precej pozornosti in zagotavlja tudi pomembne vire financiranja, piše v obrazložitvi.

Z mreženjem vseh dejavnikov, ki delujejo na področju filma v Slovenji, bodo omogočeni večji učinki delovanja Kinodvora in zagotovljena boljša kakovost in ekonomičnost njegovega delovanja, so prepričani na MOL-u.

Opozicija nasprotuje novemu javnemu zavodu
Na oddelku za kulturo ugotavljajo, da bo moral Kinodvor letno imeti vsaj 50.000 obiskovalcev in tako s prodajo vstopnic pridobiti sredstva v približni višini 200.000 evrov. Letos bodo sredstva za začetek delovanja javnega zavoda zagotovili z rebalansom mestnega proračuna. V proračunu MOL-a za leto 2009 pa bodo za delovanje zavoda predvidena sredstva pri proračunskem uporabniku kultura v letni višini 230.000 evrov.

Opozicijski svetniki so v razpravah opozarjali, da ustanovitev novega javnega zavoda ni potrebna, saj je MOL že ustanovil Center urbane kulture Kino Šiška in bi Kinodvor lahko deloval pod tem okriljem. Zanimalo jih je tudi, kaj bo z opremo, saj je MOL financiral obnovo prostorov, ministrstvo za kulturo pa nakup projektorja. Sredstva za stole so v javni akciji prispevali različni donatorji.