Paris Hilton je vzornica številnih mladih Američanov, ki si obupno želijo očarati pomembneže iz industrije zabave. Foto: Reuters
Paris Hilton je vzornica številnih mladih Američanov, ki si obupno želijo očarati pomembneže iz industrije zabave. Foto: Reuters
Obisk običajne diskoteke? Ne, hvala. Za nas to vendar ni dovolj dobro. Foto: EPA
Ludvik XIV.
Ludvik XIV in njegovi podaniki so dobro vedeli, kako se organizira dobra zabava.

Vsaka od epizod dokumentarne serije nas popelje v zakulisje priprav zabav mladih bogatašev, ki želijo z razmetavanjem denarja za najbolj neverjetne domislice pripraviti zabavo, o kateri bodo njihovi prijatelji oziroma otroci prav tako bogatih prijateljev njihovih staršev (beseda prijatelj je seveda v svetu divje kompetitivnosti in boja za obstanek na najvišji ploščadi ameriške elite šovbiznisa zelo relativna) govorili še nekaj dni. In nekaj dni je v tem svetu veliko.

Kam so poniknile stare vrednote?
Serija ni nič kaj vzgojna. Na koncu večera je namreč 'veliki zmagovalec' oziroma zvezdnik tisti, ki mu donacije staršev omogočajo nakup najbolj norih 'posebnih učinkov'. Na teh zabavah bistrost, naravna očarljivost in dober pogovor ne štejejo prav veliko. Ravno zato so nekateri serijo že razglasili za simbol propada ameriške družbe, ki jo obvladuje obsedenost z videzom in pomanjkanje vsake vsebine.

Neskončno število opravkov
Kako si drugače razložiti, da potekajo priprave na 'navadno' najstniško zabavo tudi po več mesecev? Če na vprašanje ne znate odgovoriti imate bodisi povsem 'zmedene predstave' o organizaciji zabav bodisi ste 'obtičali' v postmodernem obdobju druge polovice dvajsetega stoletja. V najboljšem primeru. Verjetno ste se zataknili že prej. Že samo priprava seznama gostov je skrajno utrujajoče opravilo.

Kot da bi šlo za zabavo, s katero skuša ta ali oni srednjeveški vladar utrditi zavezništva in skovati nova, najstnik in njegovi starši dan za dnem na dan vlečejo imena, ki bi 'jih bilo vredno' povabiti. Pristna zabava njihovega otroka tu namreč ni prioriteta. Tudi starši morajo imeti od zabave kakšno korist. Čigavi starši bi se lahko nekoč izkazali kot dobri partnerji v poslu? Kdo so morebitne kandidatke za sinovo roko? To sta le dve od množice vprašanj, na katera je treba biti pozoren pri oblikovanju seznama gostov.

Darilo, ki si ga pravzaprav nihče ne želi
Posebna zagata je tudi iskanje darila presenečenja za slavljenca. Starši namreč ne razmišljajo o tem, česa si njihov 'paglavec' želi in kaj najbolj potrebuje. Tako razmišljanje bi bilo tudi kaj jalovo, saj je vsakomur jasno, da ne potrebuje prav ničesar, saj se skoraj utaplja v lastnini. Darilo je pravzaprav namenjeno gostom. Čeprav ga ti ne bodo odnesli domov, jih mora očarati in ga morajo razumeti kot dokaz odličnosti okusa in prefinjenosti gostiteljev.

Tudi gnus bom premagala, samo da bom blestela!
Najpomembnejše pa je verjetno snovanje 'koreografije' zabave. Naj omenimo le eno uspešno 'programsko zasnovo'. Šestnajstletnica z imenom Meleny je v klub na Long Islandu prispela na nosilnici, ki so jo nosili štirje mišičnjaki, okoli vratu pa ji je kot kakšni eksotični kraljici zaspano ležala boa constrictor. Za sled zavisti na obrazih gostov je bila Meleny pripravljena prestati tudi grozo, ki ji jo vzbuja že sam pogled, kaj šele dotik, na plazilce.

Pozabite torej na serijo Beverly Hills. Tisto je bila prava revščina. Prave zabave nove ameriške elite se odvijajo v duhu sončnega kralja Ludvika XIV., ki je svoje zabave zasnoval (pri tem mu je med drugim pomagal tudi dramatik Moliere) kot veličastne in razuzdane kostumske spektakle.