Roger Pratt se je sicer poslovil že 31. decembra 2024, a je Britansko združenje direktorjev fotografije novico sporočilo šele v teh dneh, pri čemer ni bil naveden vzrok smrti. To združenje je Prattu, ki je poskrbel za "upodobitve nekaterih najbolj spektakularnih domišljijskih svetov na filmu", leta 2023 podelilo nagrado za življenjsko delo.

Kot direktor fotografije svoj pečat pustil tudi na dvojici celovečercev o Harryju Potterju – leta 2002 je sodeloval pri filmu Harry Potter in dvorana skrivnosti (Harry Potter and the Chamber of Secrets) ter leta 2005 še pri filmu Harry Potter in ognjeni kelih (Harry Potter and the Goblet of Fire).

Roger Pratt je sodeloval pri trojici slavnih celovečercev Terryja Gilliama: Brazil (1985), Kraljevi ribič (The Fisher King, 1991) in 12 opic (12 Monkeys, 1995). Prav tako je sodeloval pri četverici celovečercev Richarda Attenborougha: Dežela senc (Shadowlands, 1993), ki je prejel nagrado bafta za najboljši britanski film, V ljubezni in vojni (In Love and War, 1996), Poslednji veliki bojevnik (Grey Owl, 1999) in Prstan zaobljube (Closing the Ring, 2007).

Med filmskimi uspešnicami, pri katerih je sodeloval Pratt, so še Batman Tima Burtona iz leta 1989, Frankenstein (Mary Shelley's Frankenstein, 1994) v režiji Kennetha Branagha, Čokolada (Chocolat, 2001), biografski film Iris (2002) in zgodovinski ep Troja (Troy, 2004). Leta 2010 je svoj pečat pustil še na novi različici Karate Kida.

Leta 1999 je sodeloval z režiserjem in scenaristom Neilom Jordanom pri celovečercu Konec Afere (The End of the Affair, 1999). Po romanu Grahama Greena posneti film, v katerem v glavnih vlogah igrata Ralph Fiennes in Julianne Moore, je Prattu prinesel oskarjevsko nominacijo.

Roger Pratt se je rodil 27. februarja 1947 v Leicesteru v Angliji kot sin anglikanskega duhovnika. Na začetku 60. let prejšnjega stoletja se je vpisal na Londonsko filmsko šolo. Svojo prvo službo je dobil pri britanskih Chippenham Films kot drugi asistent kamere, kjer je tudi spoznal Gilliama.

Upokojil se je ob zgodnji diagnozi Alzheimerjeve bolezni, pri čemer je izrazil željo, da bi njegove možgane podarili raziskavam te bolezni. Za sabo je pustil ženo Erico Phillips, s katero sta bila poročena od leta 1979, otroke May, Tima in Lily ter štiri vnuke.