Različni vidiki filmske zgodovine
Prvi del knjige, ki zajema obdobje do leta 1988, predstavlja podroben pregled zgodovine slovenskega filma. Obravnava jo iz različnih zornih kotov, od političnih, družbenih do estetskih in filozofskih.

Avtor izpostavi problematično in krizno obdobje slovenskega filma v drugi polovici 80. let 20. stoletja, kar je po njegovih besedah "napovedovalo propad domače kinematografije".

"Snemali so se filmi, ki niso prepričali ne gledalcev ne kritikov, obisk kinematografskih predstav je strmo padal," je zapisal Stanković. Kot je povedal, so "spremembe prišle z 90. leti, ko smo Slovenci doživeli ponovno oživitev z vsebinsko in slogovno zanimivimi in sproščujočimi celovečerci. Takrat se na slovensko filmsko sceno dvigne nova generacija mladih režiserjev z novimi idejami."

Ekspres, ekspres in Outsider

V zgodovini slovenskega filma je bilo prelomno leto 1997 s filmoma Igorja Šterka Ekspres, ekspres in Andreja Košaka Outsider, ki sta navdušila občinstvo in kritike. Vključevala sta prvine, ki so se uveljavile kot prepoznavna značilnost nove slovenske kinematografije, te so poudarjeno stiliziran filmski jezik, majhne zgodbe, ki spretno naslavljajo velike eksistencialne teme, človeška toplina, komunikativnost in mera inteligentnega humorja.

"Od takrat se je v prihodnosti zvrstilo še mnogo kakovostnih filmov, ki so slovensko filmsko industrijo dvignili na višjo raven. Čeprav je ta majhna, je tudi danes zelo vitalna, delež dobrih in kakovostnih filmov pa se je v zadnjih 20 letih še kako povečal," je še povedal Stanković, ki je prepričan, da je Slovenija na domače filme lahko ponosna.