Ne, film 1612 ni dokumentarec o tem, kako je Putinov vzpon na oblast končal zmedo po razpadu Sovjetske zveze, ampak poglavje iz ruske zgodovine 17. stoletja, ki ga ruski učbeniki navajajo kot "težke čase". Vseeno pa vzporednice morda le niso naključne: film je finančno podprl Kremlin, končan pa je moral biti do jutrišnjega dneva državne enotnosti.

Film, ki je tudi po režiserjevih besedah alegorija moderne Rusije, v tamkajšnje kinematografe prihaja en mesec pred parlamentarnimi volitvami, izid katerih bodo komentatorji najverjetneje interpretirali kot nekakšen ljudski referendum o Putinovem delu in naraščajoči moči.

Ljudje hočejo carja!
"17. stoletje je nadvse pomembno poglavje v naši zgodovini, brez poznavanja katerega tudi sodobne Rusije ni mogoče razumeti," je prepričan režiser Vladimir Hotinenko. "Govorim o obdobju po perestrojki. Še enkrat smo preživeli 'težke čase'; še trajali so približno toliko kot v 17. stoletju." Po starih časih se mu toži še drugače: "Prepričan sem - pa nimam ničesar proti demokraciji - da si Rusi močno želijo carja."

"Težki časi" so se za Ruse začeli leta 1598, ko je kraljeva dinastija izumrla, ljudstvo pa je padlo pod oblast tujih sil, torej švedskih, litovskih, nemških in poljskih okupatorjev. Prehodnega obdobja je bilo konec leta 1613, ko je prestol zasedla dinastija Romanov.

Despot ali reformator?
Danes številni Rusi v Putinu vidijo človeka, ki je v državo po obdobju gospodarskega kaosa, političnih nemirov in pritiskov zahodnega bloka prinesel stabilnost in razvoj. Kritiki ob tem opozarjajo, da je za stabilnost žrtvoval demokracijo in da ima danes v državi popolnoma enako moč kot nekoč car.

Odkrite simpatije filmske ekipe
1612 je zgodba o skupini ubožnih ruskih kmetov, ki naberejo vse orožje, ki ga lahko najdejo in se uprejo poljskim fevdalcem. Producent filma, ki ima nezmotljivo prokremlinske pedigre, je produciral Nikita Mihalkov, dobitnik tujejezičnega oskarja (Sleparsko sonce, 1994), ki je prejšnji mesec na predsednika Putina naslovil odprto pismo, naj vendarle ostane na oblasti (čeprav ga ustava obvezuje, da se naslednje leto, po izteku drugega mandata, umakne). Ruski časopis Gazeta poroča tudi, da je s štirimi milijoni dolarjev filmu na pomoč priskočil tudi naftni tajkun Viktor Vekselberg, ki je v Rusiji znan predvsem po tem, da iz tujine nazaj odkupuje umetnine, med njimi tudi slovita Fabergejeva jajca.

A. J.