Raziskave namreč kažejo, da javnost podpira "ponovno razvrščanje filmov v skladu s sodobnimi standardi".

Sorodna novica Robert Englund, filmski Freddy Krueger: "Neverjetno zabavno je biti popkulturna ikona"

Mora v Ulici brestov (A Nightmare on Elm Street), danes kultna grozljivka, ki jo je leta 1984 režiral Wes Craven, je v filmski kanon vpeljala orokavičenega, zloveščega morilca Freddyja Kruegerja, ki zalezuje in mori najstnike – ujame jih v njihovih sanjah, a to ne pomeni, da se lahko samo prebudijo in ga odženejo. Ko je film leta 1985 prišel v britanske kinematografe, mu je cenzorsko telo, Britanski odbor za filmsko klasifikacijo (BBFC), prilepilo oznako "18". Ta se je ohranila tudi pri ponovni distribuciji leta 2013 in na vseh izdajah na videokasetah in drugih domačih nosilcih slike. Ker pa je studio Warner vložil prošnjo za ponovno obravnavo, so avgusta letos cenzorsko oznako znižali na "15". Film bo namreč ob svoji 40-letnici septembra dobil novo izdajo.

"Pri BBFC-ju znova obravnavamo klasifikacijo starejših filmov, kadar distributer vloži prošnjo; to se po navadi zgodi pred ponovno izdajo filma," so pojasnili za časopis Guardian. "Pri tem uporabljamo trenutno veljavne standarde in smernice. Te smernice se skozi leta spreminjajo, tudi na podlagi obsežnih raziskav. Tako ostajamo v skladu s pričakovanji britanskega občinstva. Posledično lahko filmi dobijo višjo ali pa nižjo oznako kot v preteklosti."

Nasilje ljudi ne moti, če jih le ne spominja preveč na resničnost
Najnovejše smernice so pri BBFC-ju objavili marca letos. V njih lahko preberemo, da "ljudi bolj skrbi nasilje, ki je prisotno v vseh starostnih kategorijah ... predvsem pretresljive in moteče obilje realističnega ali intenzivnega nasilja". Pri tem ugotavljajo, a ljudi "skrbijo" predvsem prikazi "nasilja v resničnem svetu", medtem ko so do nasilnih prizorov, ki so postavljeni v fantazijski kontekst, veliko strpnejši.

"V primeru More v Ulici brestov vidimo, da je v filmu sicer kar nekaj krvavih prizorov, a je relativno diskreten, kar se tiče gravža in podrobnosti okrog hudih poškodb. Umori pogosto več prepustijo domišljiji kot pa nazornim podrobnostim in se v večini primerov dogajajo v kontekstu fantazijskega sveta. V primerjavi z novejšimi primeri filmskega nasilja in groze, ki nosijo oznako 18 – to so denimo filmi Noč čarovnic, Brezmadežna in Žaga X – Mora v Ulici brestov zadostuje parametrom za kategorijo 15 in smo jo tja tudi prerazporedili."

V zadnjem času je bilo več primerov filmov, ki jim je BBFC zaradi sprememb okusa občinstev spremenil cenzorsko oznako. Prva različica drame Zvezda je rojena, v kateri sta leta 1937 nastopila Janet Gaynor in Fredric March, je bila dolgo klasificirana kot "U" (torej univerzalna, primerna za vse gledalce), danes pa jo odsvetujejo gledalcem, mlajšim od 12 let, saj si Marchev lik v filmu vzame življenje. Glasbeni vestern Pobarvaj si voz (Paint Your Wagon, 1969) s Clintom Eastwoodom v glavni vlogi je bil iz "ogleda v spremstvu staršev" (PG) zaradi številnih omemb spolnosti razvrščen v kategorijo "za starejše od 12 let".

V drugo smer se je premaknila srhljivka Avtoštopar (The Hitcher, 1986) z Rutgerjem Hauerjem: enako kot pri Mori v Ulici brestov je omejitev zdrsnila z 18 na 15 let. Isto velja za kriminalno komedijo Nevaren posel (Risky Business, 1983), v kateri mladi Tom Cruise sicer najame spolno delavko in iz svoje hiše vodi bordel – a film ne vsebuje nazornih prizorov spolnosti.