Zavrnil je položaj umetniškega vodje na filmskem festivalu v Torinu. Foto: EPA
Zavrnil je položaj umetniškega vodje na filmskem festivalu v Torinu. Foto: EPA
Nanni Moretti, Cannes, zlata palma
Ob imenovanju za direktorja torinskega festivala je bil navdušen, le dva dni kasneje pa se je vodilnemu položaju odpovedal. Foto: EPA

Novica o Morettijevem odstopu je prišla le dva dni potem, ko so ga razglasili za vodjo festivala, ki se osredotoča na mlade režiserje in neodvisne filme z vsega sveta. Organizatorji, ki Morettijevega odstopa še niso komentirali, so novembra letos izpeljali 24. izdajo torinskega festivala, prihod znanega filmarja pa naj bi prinesel novo življenje in svežino festivalu, katerega vse večja konkurenca sta beneški in novi rimski filmski festival.

Glasen nasprotnik Berlusconija in desnice
V izjavi za javnost je igralec in režiser, znan kot glasen podpornik italijanske politične levice, povedal, da se je, potem ko so ga imenovali za direktorja festivala, ustvarilo "napeto vzdušje", saj naj bi nekateri organizatorji festivala močno nasprotovali njegovemu imenovanju.

"Začela so se dogovarjanja o organizaciji dveh konkurenčnih festivalov v istem mestu, nekdo je govoril tudi o pomanjkanju etike, nekateri pa so celo dejali, da bi (Moretti, op. p.) lahko postal orodje politikov za zadušitev neodvisnosti festivala," je še povedal Moretti. "Z veliko bolečino odstopam od položaja in vas prepuščam vašim metodološkim težavam, proceduralnim zapletom in osebnim zameram."

Moretti si je na filmskem festivalu v Cannesu leta 2001 prislužil najvišjo nagrado s filmom Sinova soba, zgodbo o psihoanalitiku, čigar srečno družinsko življenje se sesuje po smrti njegovega sina v nenavadni potapljaški nesreči. Znan je tudi po bolj lahkotnih filmih z zgodbami iz lastnega življenja, kot je Dragi dnevnik iz leta 1994, pa tudi po delih s političnim nabojem, saj je glasen podpornik italijanske levice. Letošnji Aligator, ki je v kinematografe prišel manj kot mesec pred aprilskimi volitvami, je ostra kritika tedanjega konservativnega premiera Silvia Berlusconija in sodobne Italije.