Svoj film Moški iz ledu (Der Mann aus dem Eis) je predstavil v sklopu festivala avstrijskega filma Diagonale, kjer je dejal, da je z Ötzijevo zgodbo želel zgraditi most med takratno in zdajšnjo civilizacijo, saj ti po njegovem mnenju vendarle nista bili tako zelo različni.

Film o maščevanju
V filmu je Ötzi član manjšega plemena. Nekega dne se vrne z lova v požgano vas, njegovi ljudje pa so pobiti. Razlog tiči v svetem predmetu, kamnu, ki zrcali. Ötzi se poda na pot maščevanja. Ko pobije storilce in ponovno pridobi sveti predmet, postane nenadoma on tisti, ki mu sledijo in ki na koncu omahne pod izstreljeno puščico.

V mrtvem retoromanskem jeziku brez podnapisov
Randal prek Ötzijeve zgodbe slika takratno življenje in se ogne hollywoodizaciji. Ljudje so umazani, oviti v kožuhe, ne obdaja jih reflektorska svetloba, predvsem pa, kot se je pošalil režiser, ne govorijo visoke nemščine. Randau je izbral različico mrtvega retoromanskega jezika brez podnapisov. Ker so v filmu dialogi zelo odmerjeni in niso ključni za spremljanje zgodbe, nerazumljiv jezik samo doprinese k avtentičnosti dogajanja.

Režiser pravi, da Ötzija ni želel upodobiti kot junaka, ki se bori proti zlu. V njem je skušal združiti dobre in slabe plati in ga narediti čim bolj človeškega, pristnega. Kljub vsemu so simpatije gledalcev ves čas na Ötzijevi strani, kar ni nenavadno.

Na mumijo, ki jo svet danes pozna pod imenom Ötzi, sta leta 1991 po naključju naletela nemška turista na ledeniku v Italiji, Ötzalskih Alpah blizu meje z Avstrijo. Odkritje je postalo prava senzacija, s truplom se je ukvarjal ves svet, na dan so prihajale vedno nove podrobnosti iz Ötzijevega življenja. Danes ga hranijo v komori na minus sedmih stopinjah v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu, kamor vsako leto privabi številne turiste in strokovnjake z raznoterih področij.

Prvi poznani umor v človeški zgodovini?
Analize so pokazale, da je približno 45-letni Ötzi pred smrtjo jedel meso in različna žita, na podlagi vzorca DNK so raztolmačili njegov videz, ugotovili so, katere bolezni je imel. Leta 2001 pa so v njegovi rami odkrili ost puščice, kar je še dodatno vznemirilo javnost. V medijih so se pojavljali naslovi o prvem poznanem umoru v človeški zgodovini. Poleg njegovega trupla so našli nož, lok in nedokončane puščice, kar je raziskovalce napeljalo k tezi, da je Ötzi dom zapustil v naglici.

Na Južnem Tirolskem so na Ötzija izredno ponosni. V primeru nesreče v Ötzijevem muzeju imajo v bolzanski splošni bolnišnici zanj ves čas pripravljeno ledeno komoro, kamor bi ga deportirali.