Čeprav festival se nikoli ni imel nobenih težav z varnostjo ali grožnjami, so se Italijani letos odločili se posebej zagreniti življenje filmoljubom. Newyorško letališče JFK? Egipčanski spomeniki? Nič, prav nič se ne more kosati s policijskim stanjem, uvedenim na Lidu.

Bitka za preživetje
Akreditirani novinarji moramo skozi tudi do pet varnostnih točk, ki vključujejo priboljške, kot so brskanje po torbici, nešteto dvojnih preverjanj "press kartic", rentgen, v skrajnem primeru tudi slačenje in, meni osebno najljubši, po uro dolgem čakanju v vrsti te pošljejo na drug konec prizorišča oddat ročno prtljago, ker je tvoja torbica prevelika. Navadnim obiskovalcem se godi skoraj bolje, čeprav se moramo vsi ukvarjati z dolgimi vrstami, razprodanimi predstavami, polurnimi zamudami - zaradi varnostnih pregledov, seveda -, zapiranje vrat tik pred nosom in nemogočimi urniki (prva predstava se začne ob 8.30, zadnja pa tudi ob 1.00 zjutraj). V petek je varnostno službo prestrašila na preprogi pozabljena torba in izpraznili so celo ulico ter poklicali posebne sile, ki so ugotovile, da gre za lažni preplah.

Med vikendom se je vsa zadeva še poslabšala in nobena redkost ni, da moramo tudi novinarji stati v vrsti dve uri. Pa sploh ni nujno, da prideš v projekcijsko dvorano, kar nekatere tako razburi, da začnejo psovati varnostnikovo mater - ah, Italijani, kaj hočemo -, ti pa začno dajati že tako bizarne napotke, kot je: "Naprošamo vas, da v dvorano ne lezete skozi okno."

Po italijansko
Ob vsem tem pa so še okoliški trgovci in lokali navili cene in ob capuccinu za 4 evre hitro dobiš ideje o vodni dieti. Filmski katalog repertoarja (edina literatura, kjer sploh lahko prebereš vsebine filmov) stane s "posebnim novinarskim popustom" 23 evrov. Na ljubljanskem Liffu ga ob nakupu 12 vstopnic dobiš brezplačno, poskrbijo pa tudi za popolnoma brezplačno knjižico s kratkimi opisi prikazanih filmov.

Italijanom nagaja tudi logistika – v medijski sobi se vsak dan stiska na kilograme materiala, a naši zahodni sosedje so ob vsej visoki tehnologiji pozabili naročiti – koše za smeti. Organizatorji so poskrbeli za izredno podaljšanje ladijskega prevoza do Benetk po 1. uri zjutraj, a avtobusi po 15 kilometru dolgem Lidu vozijo le do 23h.

Ko si slaven in bogat ...
Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se dosti bolje godi zvezdam – nastanjene so v najdražjih hotelih, do Lida jih pripeljejo zasebne gondole, nato pa – da ne bi slučajno naredile kak korak preveč – jih pričakajo sponzorske lancie in 10 metrov kasneje so že nasmejane in sijoče na rdeči preprogi. Nekateri – kot Sandra Bullock – imajo s seboj celo osebne stražarje, hrano pa jim dostavijo v hotelsko sobo. (Uradni list festivala je tako izbrskal, kaj so si za večerjo naročili zvezdniki Črne dalije: Scarlett so postregli s solato ceasar, testeninami bolognese in telečjimi medaljoni, Hartnett je dobil panirani morski list, Mia Kirshner limonino rižoto in škampe, Brian de Palma pa le sendvič). Nobena težava tudi ni ustreči drobnim zvezdniškim muham, kot na primer želji Bullockove po sobnem kolesu.

Ples s fotografi
V večernih urah igralci prirejajo zabave za izbrance, za kar izpraznijo priljubljene restavracije ali pa jim jahto, recimo, posodi kar Alberta Ferretti, kot je ta modna oblikovalka storila za zasedbo Črne dalije. Vse, kar morajo igralci storiti v zameno, je, da morajo za od 5 do 10 minut prenašati rahlo nasilne fotografske seanse, ko jih paparaci z vseh strani bombardirajo z zahtevami: "Poglej na levo, Scarlett!" "Še bolj na desno vendar, Oliver!" "Nameni mi velik nasmešek, Catalina, dajmo!" "Kaj nosiš, Maria?" "Spike, kje si staknil te nogavice?!" Nekateri, kot je Spike Lee, to prenašajo zelo dobro in s fotografi celo komunicirajo, spet drugi so videti popolnoma prestrašeni (Catalina Sandino Moreno). Ah, če je to njihova edina težava ...

Kaja Sajovic