Oglas
V ljubljanskem Kinodvoru so premierno zavrteli dokumentarni film Anam - človek brez imena (Anam il senzanome), ki ga je režiral Mario Zanot.
Iskal je svet brez vojn
Skrajni dogodki, ki so sledili tragičnemu 11. septembru in ki so vedno bolj nedvoumno napovedovali zaton človečnosti zahodne družbe, ter vse večja in bolj izrazita nestrpnost do drugače mislečih ga pripeljejo do odločitve, da odide na novo pot iskanja resnice. To je resnica o vojni proti terorizmu, ki pa je Anam ne vidi tako, kot jo predvideva splošno sprejet scenarij. Ta preraste v njegovo osebno romanje za mir.
54 minut kasneje še pogovor in predstavitev knjige
Projekciji 54-minutnega Zanotovega dokumentarca bosta sledila še predstavitev Terzanijeve knjige Pisma proti vojni, ki je izšla pri založbi Sanje, in pogovor. Filmski poznavalec Marcel Štefančič jr. bo gostil Dušana Jelinčiča in poznavalca Bližnjega vzhoda Ervina Hladnika Milharčiča. Terzanijevih Pisem proti vojni založbe v angleško govorečih državah niso želele izdati, saj delu očitajo (proti)protiteroristične vsebine. Pisma proti vojni je Italijan napisal po 11. septembru 2001, je pa na neki način tudi Terzanijev odgovor pisateljici Oriani Fallaci, ki je že 28 dni po napadu v New Yorku v Corriere della Serra objavila članek s protiislamskimi žalitvami.
Japonska - ljubezen na prvi pogled
Tiziano Terzani se je rodil leta 1983 v Firencah. Doštudiral je pravo in leta 1965, ko je bil zaposlen pri družbi Olivetti (sloveli so po odličnih pisalnih strojih), odšel na službeno pot na Japonsko. To je bil njegov prvi stik z Azijo in Terzanija je tako prevzela, da se je odločil spremeniti življenje - hotel je spoznavati in raziskovati Azijo. Pustil je službo, na kolumbijski univerzi je začel študirati kitajski jezik in kulturo.
Kitajci so ga pregnali
Leta 1971 se je preselil v Singapur in začel delati kot novinar. Med drugim je bil dopisnik nemškega tednika Der Spiegel, italijanskih dnevnikov Corriere della Serra in La Republicca. Kmalu je bil eden najbolj spoštovanih italijanskih dopisnikov, pri delu pa mu je bilo v veliko pomoč njegovo velikansko znanje o politični zgodovini Azije. Ko je nekaj časa živel v Pekingu, so ga aretirali in izgnali iz Kitajske zaradi njegovih "protirevolucionarnih dejavnosti" - to izkušnjo je "porabil" v knjigi La Porta Proibita (Prepovedana vrata), v kateri je kritično opisal dogajanje na Kitajskem po smrti Maa Cetunga.
Na letalo pa že ne!
Ena njegovih bolj zanimivih knjig je še Un Indovino mi Disse (Vedeževalec mi je povedal) o njegovem potovanju po Aziji. Trajalo je eno leto, Terzani pa medtem nikoli ni šel na letalo, saj je ubogal nasvet in svarilo nekega vedeževalca. Italijan je zaradi bolezni umrl leta 2004.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje