Na slovenska platna v četrtek prihaja vojna drama Veter, ki trese ječmen (The Wind That Shakes the Barley), ki je bila lani velika zmagovalka 59. filmskega festivala v Cannesu. Film - pri nastajanju so sodelovale Nemčija, Italija, Španija, Francija in Irska - je režiral Ken Loach, scenarij, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisal Paul Laverty, v glavni vlogi pa Damiena predstavlja mladi Cillian Murphy.

Namesto na študij medicine v boj
Irec Damien se pripravlja na študij medicine v Londonu, medtem ko se njegov brat bori za samostojnost dežele. Ko Damien vidi grozote, ki jih počnejo britanski vojaki, se tudi sam pridruži upornikom. Kmalu se ne more več iztrgati iz začaranega kroga krutega nasilja, ki Irsko vodi v državljansko vojno, v kateri se na nasprotni strani znajde tudi njegov brat.

Zgodovina zelenega otoka je krvava
Režiser Ken Loach je o ideji za film povedal: "Irska zgodovina me je začela zanimati, ko sem prebral Dneve upanja Jima Allena, zgodbo o vojaku, ki se javi za služenje v prvi svetovni vojni, toda namesto v boj v Francijo ga pošljejo na Irsko. Vedno se veliko govori o sodobnih dogajanjih na severu te države, toda vedno smo čutili, da jih ne moremo razumeti brez zadostnega vedenja o tem, zakaj je bila Irska razdeljena in od kod pravzaprav izvira spor." Za dogajanje na Irskem med letoma 1920 in 1922 Loach pravi, da je podobno ključni čas tako kot španska državljanska vojna. Irska zgodovina tistega časa razkriva, kako je dolgi boj za neodvisnost v njegovih trenutkih uspeha zatrla kolonialna sila, Velika Britanija, ki je kljub opuščanju imperializma še vedno imela pred očmi lastne strateške interese. Loach, ki je najbolj znan po dramah s socialno tematiko, o vojnih filmih razmišlja takole: "V vojnih filmih je veliko hipokrizije, saj radi trdijo, da so protivojni, nato pa večina zabave v njih temelji na eksplozijah in krvi ... Ko na platnu vidiš veliko krvi, se zavedaš, da za snemanje niso pobili tisoč ljudi, da je to le film."

To ni protibritanski film
Za Veter, ki trese ječmen njegov režiser pravi, da ni protibritanski film. Film naj bi ljudi vzpodbudil, da pogledajo prek narodnostne meje. Ljudje imajo namreč veliko več skupnega s pripadniki iste družbene plasti v drugih državah, kot pa recimo s tistimi z vrhnje plasti lastne družbe, meni Loach.