Nisem tvoj zamorec je dokumentarec o zgodovini rasizma v ZDA, ki jo je pesnik, pisatelj in družbeni kritik James Baldwin (1924-1987) konec sedemdesetih let nameraval obdelati v knjigi Remember This House, a je nikoli ni končal. V delu je želel srdito obračunati z ameriškim belim suprematizmom, vezno tkivo naj bi bilo Baldwinovo prijateljstvo s tremi aktivisti, ki so končali pod streli atentatorjev - leta 1963 Medgar Evers, leta 1965 Malcolm X in leta 1968 Martin Luther King jr. Žirija je o filmu zapisala, da avtor v osupljivi upodobitvi uspešno premosti vrzel med zgodovinskimi okoliščinami in njihovo sodobno aktualnostjo: "Z uporabo celovite filmske strukture predstavi eno največjih še trajajočih bitk za človekove pravice, obenem pa zasnuje zgodbo s presunljivo močjo nagovarjanja občinstva."

Baldwin je bil sporočilo, jaz sem samo glasnik
Peck se je naslonil na Baldwinovo izvirno besedilo in številne arhivske posnetke njegovih nastopov, v katerih je zgovorno razlagal načela ideološkega populizma in sistematičnega nasilja nad temnopolto populacijo, ki danes ne le da ni izkoreninjeno, temveč je poudarjeno, kar potrjujejo izgredi v Fergusonu in drugod, vse med predsedovanjem Baracka Obame. "V ospredje sem želel postaviti Baldwina, brez kakršnih koli komentatorjev, ki bi ga tolmačili ali ocenjevali. Politično relevantno se mi je zdelo Baldwinove besede postaviti 'na ulice', kot bi to storil sam, in zagotoviti, da besede niso cenzurirane, opravičevalne, posredne in omiljene. On je bil sporočilo; jaz sem hotel biti samo glasnik," je o svojem delu zapisal režiser.

Častna omemba Ognjenu Glavoniću
Za nagrado Amnesty International Slovenije so se, poleg zmagovalnega, letos potegovali še štirje filmi, in sicer dokumentarec Prazna soba slovenske režiserke Jasne Krajinovič, ki deluje v Belgiji, Mašine v režiji Rahula Jaina, Viharna dežela v režiji Tatiane Huezo in Globina dva v režiji Ognjena Glavonića. Zadnjemu je žirija dodelila častno omembo za "režiserjev pogum, izvirno delo in učinkovito oblikovanje eterične, moreče stvarnosti, ki še daje slutiti svoje otipljivo obstajanje". Film na simboličen način pripoveduje o pobojih albanskega civilnega prebivalstva med nemiri na Kosovu spomladi 1999.

Na festivalu, ki je potekal na več lokacijah po prestolnici, letos prvič tudi v Celju, so prikazali okoli 25 filmov. Ob tem je bil razpisan tudi natečaj kratkih dokumentarnih filmov za mlade od 10. do 25. leta starosti z namenom, da bi povečali ozaveščenost mladih o človekovih pravicah.

Mladi režiserji o pravici slehernika do hrane
Nagradili so tudi enega od šestih filmov, ki jih je ustvarilo več kot 50 mladih. Priznanje je prejel film Prižgali smo lučko, ki so ga posneli učenci Osnovne šole Simona Jenka v Kranju. V filmu so se posvetili pravici vseh ljudi do hrane, ki izhaja iz 25. člena Splošne deklaracije človekovih pravic, ter predstavili trud učencev in učiteljev, da bi to pravico lahko uživali vsi, tako na šoli kot zunaj nje.